neodvisni kandidati
Hudobivnik kritizira zunanje ministrstvo
30. 08. 2002 00.00
Predsedniški kandidat Štefan Hudobivnik je izrazil podporo načelnim odločitvam Joška Jorasa in dodal, da bi morala biti prednostna naloga državnih institucij zagotavljati varovanje temeljnih človekovih pravic svojih državljanov.
Prepričljiva zmaga Freitlina
05. 09. 2001 00.00
Na prvih demokratičnih parlamentarnih volitvah na Vzhodnem Timorju je največ glasov v 88-članskem parlamentu dobila levičarska Revolucionarna fronta za neodvisni Vzhodni Timor.
Volitve na Vzhodnem Timorju uspeh
30. 08. 2001 00.00
Volilna udeležba na prvih demokratičnih volitvah na Vzhodnem Timorju je po prvih podatkih presegla 90 odstotkov.
Pred volitvami v Albaniji
23. 06. 2001 00.00
Vodilni albanski stranki, vladajoča Socialistična stranka (SP) in opozicijska Demokratska stranka (DP) Salije Beriše, sta sinoči z dvema velikima zborovanjima končali volilno kampanjo pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. Na trgu Skenderbeg v središču albanske prestolnice se je zbralo več tisoč privržencev nekdanjega predsednika Beriše, ki je zbrane pozval, naj glasujejo "proti komunistom, ki so državo popeljali v korupcijo, organiziran kriminal in revščino". Nedaleč od demokratov pa so na univerzitetnem trgu svoj shod pripravili socialisti. Premier Ilir Meta je zbrane nagovoril z "Albanija sodi v Evropsko unijo. Albanija je prekinila izolacijo iz obdobja Beriše in se pripravlja na vstop v unijo".
EU poziva Črno goro k previdnosti
24. 04. 2001 00.00
Koalicija Zveza za Jugoslavijo in Liberalna zveza, ki se zavzemata za samostojno Črno goro, menita, da so bile pri volitvah nepravilnosti in napovedujeta, da ne bosta priznali izidov volitev. Tudi vodja pro-jugoslovanskega bloka Predrag Bulatović je svojim predstavnikom v volilni komisiji dal navodila, naj ne podpišejo dokumentov o izidih volitev. Bulatović se bo o domnevnih nepravilnostih na nedeljskih volitvah pogovarjal tudi z delegacijo EU, ki je na obisku v Podgorici. Gre za desetčlansko delegacijo, v kateri so predstavniki Evropske komisije ter zunanjih ministrstev Švedske in Belgije, ki se danes mudi v Podgorici, jutri pa bo obiskala še Beograd.
Ion Iliescu dobil večino
27. 11. 2000 00.00
Nekdanji komunist Ion Iliescu je po preštetju 39 odstotkov glasovnic v prvem krogu nedeljskih predsedniških volitev v Romuniji dobil največ glasov, vendar pa se bo v drugem krogu, 10. decembra, pomeril z drugouvrščenim, skrajnim nacionalistom Corneliem Vadimom Tudorjem. Ionesca naj bi po prvih podatkih podprlo 36,5 odstotka volilcev, Tudorja pa 29,5 odstotka. Dokončni uradni izidi predsedniških volitev najverjetneje ne bodo znani pred torkom. V boju za položaj predsednika države so kandidatu liberalcev, nekdanjemu premieru Theodorju Stolojanu, sedanjemu predsedniku vlade Mugurju Isarescuju in zunanjemu ministru Petru Romanu že pred volitvami pripisovali le malo možnosti. Za štiriletni predsedniški mandat se je sicer potegovalo še sedem manj znanih imen, med njimi ena ženska in trije neodvisni kandidati.
Jutri parlamentarne volitve v Egiptu
17. 10. 2000 00.00
V Egiptu se bodo jutri začele parlamentarne volitve, ki bodo potekale v treh fazah. Volivci v Zgornjem Egiptu, delti Nila in Kairu bodo 444 od 454 članov parlamenta tako prvič volili v časovnih zamikih 18. in 29. oktobra ter 8. novembra. Novi parlament, v katerem bo tudi 10 poslancev, ki jih imenuje predsednik države, se bo na prvi seji sestal 14. decembra.
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Za 88 poslanskih mest 1001 kandidat
29. 09. 2000 00.00
Na letošnjih volitvah poslancev DZ, ki bodo potekale 15. oktobra, se bo za glasove volivcev potegovalo 23 kandidatnih list, od tega 16 strankarskih list in sedem list, na katerih so neodvisni kandidati. Vseh kandidatov oz. kandidatk v osmih volilnih enotah (brez kandidatov za poslanski mesti, ki pripadata narodnostnima skupnostima) je 1001, s povprečno starostjo 42,2 leta, med kandidati pa je 23,5 odstotka žensk. Kar 46 je tistih občin, v katerih nima stalnega prebivališča noben kandidat oz. kandidatka. Med kandidati je tudi 41 županov, šest podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter osem državnih sekretarjev, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.
Končan kongres LDS
09. 09. 2000 00.00
S potrditvijo volilnega programa se je v Cankarjevem domu sklenil dvodnevni kongres Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki mu je ob 16. uri sledila volilna konvencija, na kateri so se prvič predstavili kandidatke in kandidati LDS za oktobrske parlamentarne volitve. Osnovno izhodišče volilnega programa LDS je, da je konec tranzicije, prehodnega obdobja, tekme z drugimi državami kandidatkami za vstop v EU, ter da je potrebna nova razvojna strategija. Ključna politična cilja LDS ostajata vključujoča družba in odprta država, ključni elementi za dosego teh ciljev pa so znanje, informacijska infrastruktura in solidarnost. LDS bo na letošnjih volitvah volivke in volivce nagovorila s sporočilom "Slovenija gre naprej!". Na volilni konvenciji LDS so se predstavili vsi kandidati in kandidatke stranke za letošnje parlamentarne volitve. Poleg predsednika stranke Janeza Drnovška kandidirajo skoraj vsi dosedanji poslanci stranke in večina nekdanjih ministrov. Poleg Mirka Bandlja, Slavka Gabra, Boruta Šukljeta, Dimitrija Rupla, Pavla Gantarja, Jožefa Školča, Igorja Bavčarja in Toneta Ropa je prvič na kandidatni listi LDS tudi Mitja Gaspari, in sicer kot nestrankarski kandidat. Med kandidati LDS za poslance je novinec tudi generalni sekretar stranke Gregor Golobič. Kot omenjeno, kandidirajo vsi dosedanji poslanci LDS, razen Jožefa Zimška, pa tudi neodvisni poslanec Ciril Pucko.
London hoče rdečega Kena?
06. 03. 2000 13.12
Čeprav so Londončani maja 1998 na referendumu množično množično glasovali za uvedbo županstva in skupščine širšega Londona (GLA), so siti javnih in zakulisnih bitk glavnih strank pri izbiranju kandidatov za župana, ki bo imel veliko politično moč in orjaški proračun 3,3 milijarde funtov in bo lahko korenito spremenil življenje v britanski prestolnici. Bitke torijcev so končane, zastopa jih nekdanji ministrski Casanova Steve Norris, ki je imel na vrhuncu politične kariere eno ženo in pet ljubic, laburistične pa se šele zares začenjajo, saj se je njihovemu uradnemu kandidatu Franku Dobsonu danes pridružil neuradni, laburistični poslanec Ken Livingstone, kljub grožnjam, da ga bodo v tem primeru vrgli iz stranke.
Predvolilni molk na Hrvaškem
23. 01. 2000 10.07
Na Hrvaškem velja od polnoči volilni molk pred jutrišnjimi predsedniškimi volitvami, na katerih bo 4,2 milijona volilcev doma in v tujini izbiralo naslednika prvega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana. Volilni molk traja danes in jutri do polnoči, ko bodo objavljeni prvi neuradni rezultati. V tem času se v hrvaških medijih ne sme objavljati napovedi o izidu volitev, izjav, fotografij ali pogovorov s predsedniškimi kandidati.
Devet kandidatov za predsedniške volitve
08. 01. 2000 09.00
Hrvaška volilna komisija je uradno potrdila devet kandidatov za predsedniške volitve, ki bodo 24. januarja. Glavna tekmeca bosta kandidat zmagovalne opozicijske koalicije HSLS-SDP Dražen Budiša ter dolgoletni hrvaški zunanji minister in kandidat HDZ Mate Granić. Ostali kandidati so še podpredsednik HNS Stipe Mesić, ki ima podporo opozicijske četverice (HNS-LS-IDS-HSS) in ASH, ter predsednik desničarske HSP Ante Đapić, ki ga podpira tudi HKDU, Ante Prkačin iz NH in predsednik HPS Tomislav Merčep. Kot neodvisni kandidati nastopajo sociolog in publicist Slaven Letica, podjetnik Ante Ledić in dosedanji pravosodni minister Zvonimir Šeparović, sicer član HDZ. Dražen Budiša je že izrazil prepričanje v zmago v prvem krogu volitev. Stipe Mesić pa upa, da se bo uvrstil v drugi krog volitev.
Izidi sirskih parlamentarnih volitev brez presenečenj
03. 12. 1998 17.50
Vladajoča koalicija sedmih strank Napredna nacionalna fronta (FNP) sirskega predsednika Hafeza Al-Asada je po danes objavljenih uradnih izidih na ponedeljkovih parlamentarnih volitvah v Siriji zmagala z veliko večino.
Volitve v češki senat: Prednost Klausove ODS; uspeh neodvisnih kandidatov na lokalnih volitvah
15. 11. 1998 13.07
Po prvem krogu volitev v češki senat je v prednosti opozicijska konservativna Državljanska demokratska stranka (ODS) Vaclava Klausa. Glede na rezultate prvega kroga volitev v tretjini 81 volilnih enot pa kljub temu še v nobeni volilni enoti ni znana odločitev o zmagovalcu. Kot je danes sporočila osrednja volilna komisija v Pragi, bo v omenjenih 27 volilnih enotah čez teden dni (20. in 21. novembra) potekal odločilni krog volitev, v katerem se bosta pomerila kandidata z največjim številom glasov.
Cerar - vladavina komunistov se nadaljuje
24. 11. 1997 09.07
<i>Kontinuiteta se nadaljuje, komunisti vladajo Sloveniji še pet let, to pomeni gospodarski zastoj, uničevanje in nadaljevanje razgradnje Slovenije,</i> je izide predsedniških volitev v tiskovnem središču ocenil neodvisni kandidat Marjan Cerar, ki je svoj dosežek, to je četrto mesto z nekaj več kot sedmimi odstotki volilne podpore ocenil kot velik uspeh.