neodvisni
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".
Je Hillary Clinton lagala na zaslišanju?
19. 10. 2000 00.00
Hillary Clinton je neodvisni svetnik v poročilu o tako imenovani aferi Travelgate obtožil, da je na
Jutri parlamentarne volitve v Egiptu
17. 10. 2000 00.00
V Egiptu se bodo jutri začele parlamentarne volitve, ki bodo potekale v treh fazah. Volivci v Zgornjem Egiptu, delti Nila in Kairu bodo 444 od 454 članov parlamenta tako prvič volili v časovnih zamikih 18. in 29. oktobra ter 8. novembra. Novi parlament, v katerem bo tudi 10 poslancev, ki jih imenuje predsednik države, se bo na prvi seji sestal 14. decembra.
Srečanje Koštunice in 195144ukanović
17. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je danes med svojim prvim
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Vse nared za izvedbo volitev
13. 10. 2000 00.00
Vse je pripravljeno, da bodo nedeljske parlamentarne volitve izvedene v skladu z določbami zakona o volitvah v DZ, tako v tehničnem smislu kot glede vseh ostalih postopkov, ki jih izvajajo volilni organi v postopku ugotavljanja izida glasovanja, sta na novinarski konferenci Republiške volilne komisije (RVK), na kateri sta predstavila potek priprav na volitve, zagotovila predsednik in tajnik RVK Anton Gašper Frantar in Marko Golobič. Za izvedbo tretjih parlamentarnih volitev po osamosvojitvi Slovenije bo skrbelo 24.000 ljudi, nekaj več kot 1.586.000 volivk in volivcev pa bo v nedeljo svoj glas lahko oddalo na 3578 voliščih v Sloveniji ter na 31 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Uradni izid volitev bo znan 24. oktobra, nov državni zbor pa mora biti sklican najkasneje 4. novembra. Pojasnila sta tudi, kako bo v nedeljo potekalo delo RVK v Cankarjevem domu, kjer bo delovalo tudi osrednje tiskovno središče v organizaciji urada vlade za informiranje, Centra vlade za informatiko in službe DZ za informiranje. Frantar je pojasnil, da se je RVK že pred časom dogovorila s Cankarjevim domom za najem dvorane, v kateri bo imela novinarske konference. Prva, na kateri bodo javnost obvestili o volilni udeležbi do 11. ure, bo ob 13. uri, druga, na kateri bodo posredovali podatke o udeležbi do 16. ure, bo ob 18. uri. Zadnja novinarska konferenca RVK v Cankarjevem domu bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 19. uri, na kateri bodo ponudili prve delne uradne rezultate volilnih organov. Vmes bo RVK skušala posredovati čimveč podatkov, treba pa je upoštevati, da RVK ni tako opremljena kot CVI. Podatki, ki bodo na voljo na internetu (www.gov.si/volitve in www.gov.si/elections), pa bodo podatki CVI, je dejal Frantar. Za izvedbo volitev bo skrbelo približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev skrbi RVK, volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije in volilni odbori. Poleg 8 volilnih enot s po 11 volilnimi okraji še dve posebni volilni enoti, v katerih pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na podlagi posebne volilne pravice izvolijo po enega predstavnika v DZ. Golobič je poudaril, da so volilni organi samostojni, da delajo na podlagi zakona o volitvah v DZ in so neodvisni od kakršnihkoli navodil. Funkcija volilnih organov je častna. Poleg nedeljskega glasovanja na voliščih in DKP je predvideno tudi glasovanje po pošti iz Slovenije in tujine. Izid glasovanja po pošti iz Slovenije se bo ugotavljal v ponedeljek, 16. oktobra, po 12. uri, izid glasovanja po pošti iz tujine pa 20. oktobra. Volitve bodo potekale po proporcionalnem volilnem sistemu z nekoliko zapleteno tehniko delitve mandatov, ker ta poteka na dveh ravneh, in sicer s personalizacijo mandatov na podlagi uspeha kandidatov v posameznih okrajih potem, ko bodo mandati razdeljeni med liste kandidatov, ob štiriodstotnem volilnem pragu, je pojasnil Golobič. Za izvedbo volitev ima RVK na razpolago 450 milijonov tolarjev, kar bo premalo za pokritje vseh stroškov, ki so precejšnji, a ne bistveno višji kot prejšnja leta. Frantar je sicer, kot je dejal, seznanjen s sklepom vlade, da bo CVI dobil 100 milijonov tolarjev, RVK pa dodatnih sredstev ni dobila.
Beograjčani slavijo konec komunizma
06. 10. 2000 00.00
V
Za 88 poslanskih mest 1001 kandidat
29. 09. 2000 00.00
Na letošnjih volitvah poslancev DZ, ki bodo potekale 15. oktobra, se bo za glasove volivcev potegovalo 23 kandidatnih list, od tega 16 strankarskih list in sedem list, na katerih so neodvisni kandidati. Vseh kandidatov oz. kandidatk v osmih volilnih enotah (brez kandidatov za poslanski mesti, ki pripadata narodnostnima skupnostima) je 1001, s povprečno starostjo 42,2 leta, med kandidati pa je 23,5 odstotka žensk. Kar 46 je tistih občin, v katerih nima stalnega prebivališča noben kandidat oz. kandidatka. Med kandidati je tudi 41 županov, šest podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter osem državnih sekretarjev, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Olimpijski ogenj okoli sveta
27. 09. 2000 00.00
Olimpijski ogenj bo šel pred naslednjimi poletnimi igrami, ki bodo leta 2004 v Atenah, na potovanje okoli sveta. Ljudi na vseh kontinentih naj bi spravil k razumu in opozoril na nesmiselnost vojn, je danes v Sydneyju povedal grški zunanji minister Georges Papandreu. Podroben načrt potovanja okoli sveta sicer še niso pripravili, olimpijski ogenj miru pa bo vsekakor imel postanke na kriznih žariščih sveta, kjer divjajo oboroženi spopadi, je zatrdil Papandreu. Po njegovih besedah bodo od vlad zahtevali določena varnostna zagotovila. Za tovrstno mirovniško akcijo so se odločili, ker bi bilo potovanje olimpijskega ognja po Grčiji prekratko, hkrati pa gre za akcijo, ki sovpada z olimpijskim mirovniškimi načeli.
Predčasno končano zasedanje IMF in Svetovne banke
27. 09. 2000 00.00
Skupno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke se je danes v Pragi predčasno končalo z zaključnimi govori generalnega direktorja IMF Horsta Köhlerja in predsednika Svetovne banke Jamesa Wolfensohna. Zasedanje naj bi prvotno trajalo do četrtka dopoldan, vendar so bili govori udeležencev krajši, kot so sprva predvideli, zato so zasedanje zaključili predčasno. Wolfensohn in Köhler sta danes izrazila obžalovanje zaradi nasilja, ki je izbruhnilo v okviru protestov nasprotnikov globalizacije, jutri dopoldne ob 11. uri po srednjeevropskem času pa bosta o zasedanju IMF in Svetovne banke spregovorila tudi na novinarski konferenci. Po včerajšnjih spopadih med nasprotniki globalizacije in češkimi varnostnimi silami ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi je bilo danes ponoči v češki prestolnici mirno. V včerajšnjih izgredih je bilo sicer ranjenih najmanj 30 ljudi. Pobuda proti globalizaciji (Inpeg), ki je soorganizirala včerajšnje proteste, je za danes dopoldne napovedala mirno zborovanje. O protestih proti globalizaciji izčrpno poročata tudi praški neodvisni medijski center 
Vladna koalicija po delnih izidih vodi
25. 09. 2000 00.00
Vladna koalicija po delnih izidih drugega kroga občinskih volitev v Makedoniji vodi, je danes poročala makedonska nacionalna televizija. Po prvih podatkih je bilo v včerajšnjem drugem krogu volitev izvoljenih 32 županov iz vrst vladne koalicije VMRO-DPMNE, opozicijska Socialdemokratska unija Makedonije pa je dobila 10 županov. Neodvisni mediji pa so danes poročali, da je opozicija po dosedanjih podatkih zmagala v večini večjih mest, tudi v Skopju.
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.
Suharta prepeljali v bolnišnico
23. 09. 2000 00.00
Nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta so danes prepeljali v bolnišnico, da bi tam opravili zdravstvene preglede, ki jih je ukazalo sodišče.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.
Milošević bo ostal na oblasti
19. 09. 2000 00.00
Srbski neodvisni mediji so danes poročali, da bi jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević kljub morebitnemu porazu na nedeljskih volitvah lahko ostal na oblasti do srede aprila prihodnjega leta.
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
11. 09. 2000 00.00
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
Policijske akcije proti opoziciji
10. 09. 2000 00.00
Policija v Beogradu je včeraj znova vdrla v prostore opozicijskega gibanja Odpor, ki je kritičen do režima jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Sedem oseb v civilu je aktiviste Odpora, ki so bili takrat v prostorih, prisililo, da so se z obrazom obrnili k zidu. Po kratki raciji, med katero so bili nasprotniki režima deležni tudi nekaj udarcev, so policisti znova zapustili prostore. Pred petimi dnevi je policija vdrla v iste prostore Odpora in zasegla vse predvolilne materiale za predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo 24. septembra. Policija naj bi včeraj v vasi Ub na vzhodu Srbije aretirala dva igralca, Gorico Popović in Nikolo Djurička, ki sodelujeta pri neodvisni kampanji, s katero želijo vzpodbuditi prebivalce k udeležbi na volitvah. Kmalu zatem so ju izpustili, a jima zasegli vse materiale. Popovičeva je za agencijo povedala, da jih z razlogi aretacije niso seznanili. V Valjevu in Užicah pa je policija prav tako nekaj ur v priporu zadržala 12 članov Odpora in nekega kandidata opozicije. Na osrednji prireditvi predsedniškega kandidata srbske opozicije Vojislava Koštunice sinoči v Čačku se je zbralo okoli 20.000 ljudi. To je doslej najbolj množično predvolilno zborovanje. Doslej se je na predvolilnih zborovanjih kandidata Srbske radikalne stranke Tomislava Nikolića in kandidata Srbskega gibanja prenove Vojislava Mihailovića v zadnjih desetih dneh zbralo le nekaj sto udeležencev. Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil Blic, ima Koštunica več možnosti za zmago na jugoslovanskih predsedniških volitvah 24. septembra kot dosedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević. Na podlagi ankete, ki so jo izvedli konec avgusta, bi za Koštunico glasovalo 45,1 odstotka anketirancev, za sedanjega predsednika Miloševića pa 38,3 odstotka anketirancev. Kandidat Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić bi prejel 10 odstotkov glasov, kandidat Srbskega gibanje prenove Vojislav Mihailović pa 6,6 odstotka.
Končan kongres LDS
09. 09. 2000 00.00
S potrditvijo volilnega programa se je v Cankarjevem domu sklenil dvodnevni kongres Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki mu je ob 16. uri sledila volilna konvencija, na kateri so se prvič predstavili kandidatke in kandidati LDS za oktobrske parlamentarne volitve. Osnovno izhodišče volilnega programa LDS je, da je konec tranzicije, prehodnega obdobja, tekme z drugimi državami kandidatkami za vstop v EU, ter da je potrebna nova razvojna strategija. Ključna politična cilja LDS ostajata vključujoča družba in odprta država, ključni elementi za dosego teh ciljev pa so znanje, informacijska infrastruktura in solidarnost. LDS bo na letošnjih volitvah volivke in volivce nagovorila s sporočilom "Slovenija gre naprej!". Na volilni konvenciji LDS so se predstavili vsi kandidati in kandidatke stranke za letošnje parlamentarne volitve. Poleg predsednika stranke Janeza Drnovška kandidirajo skoraj vsi dosedanji poslanci stranke in večina nekdanjih ministrov. Poleg Mirka Bandlja, Slavka Gabra, Boruta Šukljeta, Dimitrija Rupla, Pavla Gantarja, Jožefa Školča, Igorja Bavčarja in Toneta Ropa je prvič na kandidatni listi LDS tudi Mitja Gaspari, in sicer kot nestrankarski kandidat. Med kandidati LDS za poslance je novinec tudi generalni sekretar stranke Gregor Golobič. Kot omenjeno, kandidirajo vsi dosedanji poslanci LDS, razen Jožefa Zimška, pa tudi neodvisni poslanec Ciril Pucko.
V Čečeniji ubitih 46 upornikov
07. 09. 2000 00.00
Ruske enote so v Čečeniji po lastnih navedbah v več spopadih ubile 46 upornikov. Trenutna taktika oboroženih Čečencev je, da minirajo pomembne poti za preskrbo ruskih enot, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na poveljstvo ruskih sil na Kavkazu.
Manjši dobiček nemškega Debitela
30. 08. 2000 00.00
Neodvisni nemški ponudnik mobilne telefonije Debitel je v letu dni v Nemčiji pridobil 2,1 milijona novih naročnikov svojih storitev, skupno število njegovih uporabnikov v Nemčiji pa je konec junija znašalo 4,5 milijona. V ostalih evropskih državah je imel Debitel v omenjenem obdobju še dodatnih 1,8 milijona uporabnikov, njegov delež na nemškem trgu mobilne telefonije pa ostaja nespremenjen, in sicer 14-odstoten. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je Debitelov promet povečal za tretjino na 1,17 milijarde evrov (2,29 milijarde nemških mark).
Reformna stranka razpadla na dva dela
11. 08. 2000 00.00
Reformna stranka ZDA, ki bi morala v petek začeti z nacionalno konvencijo v kalifornijskem Long Beachu in na njej izbrati predsedniškega kandidata, bo imela namesto ene kar dve konvenciji, potem ko so se delegati razdelili na dva dela. Večji del delegatov podpira skrajno konservativnega televizijskega komentatorja in nekdanjega pisca govorov za predsednika Richarda Nixona Patricka Buchanana, drugi del delegatov pa je že v sredo zapustil prizorišče konvencije, se preselil v bližnji hotel in napovedal svojo konvencijo. O tem, kdo ima prav, bo moralo na koncu odločati sodišče, saj so privrženci ustanovitelja stranke Rossa Perota, ki jim Buchanan naenkrat več ni všeč, vložili pritožbo pri zvezni volilni komisiji zaradi domnevne poneverbe glasov. Perotova stran Buchananu zameri predvsem zaletavost pri socialnih temah, s katerimi naj se Reformna stranka ne bi ubadala. Perot in ustanovitelji stranke so v platformo zapisali prizadevanja za reformo financiranja političnih kampanj, prizadevanje za davčno disciplino in druge predvsem gospodarske teme, medtem ko menili, da se država v socialna vprašanja ne sme vmešavati. Buchanan je vse skupaj postavil na glavo in v primeru izvolitve obljublja, da bo poskrbel za odpravo pravice do splava, homoseksualcem in ženskam prepovedal služenje v oboroženih silah, vrnil vse vojake, ki so v tujini, nazaj v ZDA, predsedniku Billu Clintonu pa ob predaji dolžnosti prebral njegove pravice in ga poslal za zapahe.
4.200 mirovnikov za Etiopijo in Eritrejo
11. 08. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem poročilu Varnostnemu svetu predlagal, da bi premirje med Etiopijo in Eritrejo nadzorovalo 4.200 vojakov mirovnih enot ZN. Varnostni svet je 31. julija že odobril namestitev 100 vojaških opazovalcev na razmejitveno črto med državama, tem pa bi se po novem pridružilo še 220 vojaških opazovalcev, ki bi imeli podporo treh pehotnih bataljonov. Operacija ZN se bo imenovala Misija ZN v Etiopiji in Eritreji ali krajše UNMEE. Etiopija in Eritreja sta se že maja 1998 zapletli v obmejni spor, občasni spopadi in krajše vojne pa so trajali vse do maja letos, ko je Etiopija s silovito ofenzivo osvojila sporna območja in še nekaj eritrejskega ozemlja povrhu, kar je slednjo prisililo v podpis premirja pod etiopskimi pogoji.
Direktor Radia Index umrl v nesreči
06. 08. 2000 16.56
Slobodan Čekić, 29-letni izvršni direktor beograjskega neodvisnega Radia Index, je včeraj umrl v nesreči vodnega motorja v črnogorskem letovišču Herceg Novi, je danes poročal omenjeni radio. Policija je sporočila, da je Čekić trčil v drug vodni motor blizu obale v Herceg Novem.
Direktor Radia Index umrl v nesreči
06. 08. 2000 00.00
Slobodan Čekić, 29-letni izvršni direktor beograjskega neodvisnega Radia Index, je včeraj umrl v nesreči vodnega motorja v črnogorskem letovišču Herceg Novi, je danes poročal omenjeni radio. Policija je sporočila, da je Čekić trčil v drug vodni motor blizu obale v Herceg Novem.
Napster za zdaj lahko deluje
31. 07. 2000 17.35
Spletnemu podjetju Napster, ki uporabnikom omogoča izmenjevanje datotek MP3 preko spleta, je uspelo odložiti izvedbo sodnega naloga, ki jim je narekoval, da morajo v petek ob polnoči prenehati z delovanjem. Podrobnosti o tem, kako je Napsterjevim odvetnikom uspelo doseči odložitev sodnega naloga še niso znane, vendar mnogi neodvisni opazovalci menijo, da jim je uspelo sestaviti prošnjo, s katero so lahko prepričali sodniško telo. "Če bi Napster prenehal z delovanjem, bi le s težavo nadaljevali sodni primer, saj zaradi ukinitve podjetja sploh ne bi bilo več primera,"je povedal predstavnik odvetniške firme Morrison&Foerester, ki ni povezana s primerom proti Napsterju. V dneh pred petkovo ukinitvijo delovanja je Napster doživel ogromen naval na svojo spletno mesto. Vsi uporabniki so želeli še poslednjičizkoristiti priložnost in si z interneta prenesti čim večje število skladb. Napsterjevi odvetniki so bili nad sodniško odločitvijo navdušeni in so v sporočilu za javnost svoje uporabnike in podpornike pozvali naj se udeležijo bojkota in ta konec tedna ne kupujejo zgoščenk. Obenem so uporabnike pozvali, naj kupujejo glasbo od skupin, ki so izrazile svojo podporo Napsterju. Seznam teh lahko najdete na <A HREF=http://www.napster.com target=_blank> naslovu</A>.
Clinton proti neodvisni Palestini
28. 07. 2000 19.32
Ameriški predsednik Bill Clinton je v pogovoru za izraelsko televizijo opozoril, da bodo Palestinci storili veliko napako, če bodo enostransko razglasili neodvisnost. Clinton je še menil, da bi zaradi morebitnega palestinskega odmika od mirovnega procesa občutili posledice po vsem svetu.
Fidžijski uporniki izpustili talce
13. 07. 2000 15.10
Fidžijski uporniki so danes iz ujetništva izpustili odstavljenega premiera Mahendra Chaudhryja in 17 ostalih talcev, ki so jih 56 dni zadrževali v parlamentu. Neodvisni radio FM 96 je poročal, da sta ujetnike pred poslopjem parlamenta čakali dve vozili Rdečega križa, ni pa še znano, ali so George Speight in njegovi uporniki že predali orožje, kot je bilo določeno v sporazumu, podpisanem v nedeljo.
Putin in Kwasniewski za otoplitev odnosov
10. 07. 2000 20.53
Ruski in poljski predsednik Vladimir Putin in Aleksander Kwasniewski sta se na današnjem srečanju v Moskvi strinjala, da je potrebno poglobiti odnose med državama. Ti so se januarja letos ohladili, ko so zaradi sumov vohunjenja iz Varšave izgnali devet ruskih diplomatov. Pred tem je sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov Poljsko, članico zveze NATO, označil za najpomembnejšo evropsko partnerico Rusije, otoplitev odnosov med državama pa označil za nacionalni interes obeh držav. Zavzel se je tudi za pragmatično rešitev nesoglasij, ki so se pojavila med državama. Poljski predsednik Kwasniewski, ki ga spremlja tudi delegacija poslovnežev, se je prvič srečal s Putinom, saj sta se predsednika doslej pogovarjala samo po telefonu. Odnosi med nekdanjima zaveznicama so se ohladili zlasti po januarski vohunski aferi in zaradi demonstracij pred ruskim konzulatom v poljskem Poznanu v podporo neodvisni Čečeniji. Odnosi med državama so postali napeti tudi po vstopu Poljske v zvezo NATO marca lani.
Kwasniewski prispel v Moskvo
10. 07. 2000 11.36
Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je danes prispel na delovni obisk v Moskvo, kjer se bo sestal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Glavni namen obiska Kwasniewskega, ki ga spremlja tudi delegacija poslovnežev, je otoplitev odnosov z Rusijo.
Policija preprečila opozicijsko zborovanje
25. 06. 2000 11.51
Srbska policija je sinoči s silo preprečila opozicijsko zborovanje v industrijskem mestu Leskovac na jugu Srbije. Na osrednjem mestnem trgu so se spopadli pripadniki močno oboroženih posebnih enot policije in nasprotniki režima, je poročal neodvisni beograjski radio Index. Policija je pri tem aretirala več pripadnikov opozicijskega gibanja Odpor in drugih opozicijskih strank. Opozicija je zborovanje sklicala zaradi več aretacij nasprotnikov režima. V Srbiji so namreč v minulih mesecih aretirali več kot tisoč članov opozicije, med njimi tudi mnogo mladoletnih.