nesreča
Direktor družbe Railtrack ne bo odstopil
19. 10. 2000 00.00
Direktor zasebnega britanske železniške družbe Railtrack Gerald Corbett kljub nesreči vlaka, v kateri so v torek blizu Londona umrli štirje ljudje, 35 pa je bilo ranjenih, ostaja na položaju. Vodstvo podjetja, ki skrbi za infrastrukturo britanskih železnic, je na posebni seji zavrnilo ponujeni odstop direktorja, so davi sporočili iz družbe Railtrack. Predstavnik družbe Railtrack je večeraj priznal, da tiri na progi, kjer se je zgodila nesreča, "niso bili v dobrem stanju". V nesreči je na progi London-Leeds v bližini kraja Hatfield severno od Londona v ovinku iztiril hitri vlak s hitrostjo 184 kilometrov na uro. Corbett je že od leta 1997 direktor zasebne železniške družbe, ki je preko hčerinskega podjetja odgovorna tudi za varnost na železnicah. Corbett je v včerajšnji odstopni izjavi dejal, da je osebno prizadet ob novi tragediji na britanskih železnicah. Kot je dejal, sedaj misli predvsem na žalujoče svojce žrtev nesreče. "Gre za vprašanje moralnih načel, zato čutim dolžnost, da kot generalni direktor družbe odstopim," je še pojasnil Corbett. V zadnjih treh letih so bile v Veliki Britaniji tri večje železniške nesreče. Torkova nesreča hitrega vlaka se je zgodila približno leto dni po hudi železniški nesreči v Londonu, v kateri je umrlo 31 oseb. Družba Railtrack je tudi sporočila, da se preiskava vzroka nesreče osredotoča na morebitno okvaro na tiru.
Železniška nesreča v Veliki Britaniji
17. 10. 2000 00.00
V bližini Hatfielda, približno 50 kilometrov severno od Londona, se je
V Grčiji potonila nova ladja
15. 10. 2000 00.00
V Grčiji je včeraj pred severnoegejskim otokom Samotraki potonila tovorna ladja. Pri tem je umrl mornar, ostalih devet članov posadke pa je rešil turški trajekt, ki je plul v bližini. Po poročanju grškega radia naj bi v času nesreče na območju divjal orkanski veter.
Nesreča mehiškega letala
07. 10. 2000 00.00
Na severu Mehike je letalo DC 9 s 83 potniki in člani posadke pri pristajanju odneslo s steze med okoliške hiše. V nesreči je umrlo najmanj šest ljudi, med potniki letala pa je bilo pet ljudi ranjenih, med njimi član posadke huje.
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
Gilles Panizzi zmagovalec relija na Korziki
01. 10. 2000 00.00
Francoski dirkač Gilles Panizzi (Peugeot 206) in njegov sovoznik ter brat Herve sta zmagovalca 44. relija na Korziki, ki je štel za točke svetovnega prvenstva. Francoza sta premagala rojaka in ekipna sovoznika Francoisa Delecoura in Daniela Grataloupa, ki sta po osemnajstih hitrostnih preizkušnjah zaostala za 33,5 sekunde, tretjeuvrščena Španca Carlos Sainz in Luis Moya (Ford Focus) pa sta bila počasnejša za 1:12,9 minute. V skupnem seštevku svetovnega pokala je še vedno v vodstvu Finec Marcus Groenholm (46 točk) pred Britancema Richardom Burnsom (44) in Colinom McRaejem (42).
Unicef za otroke v Sloveniji
01. 10. 2000 00.00
Slovenski odbor za Unicef je zaradi uspešnega dela od Unicefa ponovno dobil dovoljenje, da del neprodanih zalog barvank, sestavljank, pisemskih kompletov in spominskih knjig v skupni vrednosti treh milijonov tolarjev podari otrokom v Sloveniji. Unicefovih izdelkov so se razveselili otroci v Pediatrični kliniki v Ljubljani, Centru Dolfke Boštjančič, Bolnišnični šoli v Slovenj Gradcu, VIZ Veržeju, Splošni bolnišnici Stara gora, Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, Vrtcu Ljubljana Center in v enajstih osnovnih šolah, ki so se najbolj dejavno vključile v program Unicefovih delavnic, so sporočili iz Slovenskega odbora za Unicef.
Nesreča v tovarni svinca
01. 10. 2000 00.00
V tovarni svinca v Zvečanu na severu Kosova je včeraj zvečer okoli 22. ure izbruhnil požar, ki bi lahko povzročil uhajanje strupenih plinov v ozračje, je sporočil tiskovni predstavnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR).
V Grčiji ponovno nesreča ladje
01. 10. 2000 00.00
V vzhodnem delu Egejskega morja blizu otoka Psara je zgodaj davi nasedla tovorna ladja, ki je plula pod zastavo Kajmanskih otokov. Na krovu ladje Kapitan Spyros je bila po podatkih obalne straže 20-članska ukrajinska posadka. Po poročanju lokalnega radia so na kraj nesreče prihiteli gliserji obalne straže in dva vlačilca, da bi posadki pomagala rešiti ladjo. Ta nesreča je že peta pomorska nesreča v zadnjih petih dneh v Egejskem morju. Samo nekaj ur prej je blizu otoka Naksos potonila tudi grška turistična ladja Zeus 3, v nesreči pa je umrla ena oseba. Zeus 3 z 31 turisti in sedmimi člani posadke na krovu, med katerimi je bilo 27 Američanov, Nemec in trije grški potniki, je kmalu po polnoči nasedel pred pristaniščem kiklaškega otoka in se nato potopil, je poročal grški radio. Kot je za grško televizijo povedal zdravnik iz zdravstvenega centra na Naksosu, je 82-letni Američan umrli zaradi kapi, potem ko so ga rešili iz morja. Zeus 3 je iz lesa narejena ladja, ki dnevno prevaža turiste po Kikladih. V noči na sredo se je potopil trajekt Express Samina, nesreča pa je po zadnjih podatkih terjala 79 življenj. V noči na četrtek je nasedel trajekt Express Artemis s 1086 potniki, v petek pa se je ponesrečil še trajekt Rodos s 575 potniki na krovu. Grške oblasti so zaradi nesreče trajekta Express Samina sinoči prepovedale izpluti skupno 56 trajektom, ker niso ustrezali evropskim varnostnim predpisom.
Nesreča Colina McRaeja na Korziki
30. 09. 2000 00.00
Za škotskega dirkača Colina McRaeja, voznika Forda Focusa in trenutno drugouvrščenega v skupnem seštevku svetovnega pokala, se 44. reli po Korziki ni končal najbolj srečno. V deseti hitrostni preizkušnji letošnje enajste dirke za svetovno prvenstvo je škotski dirkač skupaj s svojim sovoznikom Nickyjem Gristom zletel s ceste, tako da so ga morali organizatorji s helikopterjem pripeljati v bolnišnico v Ajaccio. Teža poškodbe škotskega dirkača trenutno še ni znana, njegov sovoznik pa je nepoškodovan.
Žrtve nesreče grškega trajekta
29. 09. 2000 00.00
Ribiči in potapljači grške mornarice so našli še sedem trupel žrtev nesreče trajekta Express Samina, ki se je v noči na sredo potopil pri grškem otoku Paros. S tem se je število žrtev povzpelo na 74, so sporočili predstavniki oblasti. Zadnje žrtve so pogrešali že od potopa ladje.
Huda rudarska nesreča na Kitajskem
28. 09. 2000 00.00
V sinočnji eksploziji treskovega plina v rudniku premoga blizu mesta Shuichengna na jugozahodu Kitajske je po navedbah predstavnika uprave rudnika umrlo najmanj 135 rudarjev. Število smrtnih žrtev bi utegnilo narasti na 161, saj je bilo v času nesreče v rudniku 241 rudarjev, doslej pa so jih rešili 80. Nekateri ponesrečeni rudarji naj bi bili ujeti tudi do 200 metrov globoko pod površjem.
Za nesrečo trajekta kriv prvi častnik
28. 09. 2000 00.00
Nesreča grškega trajekta, ki je v noči na sredo potonil pred grškim otokom Paros, je posledica človeške napake in malomarnosti, je danes poročal grški radio. Prvi častnik trajekta je danes prevzel odgovornost za katastrofo. Kot je pojasnil, ni pravilno ocenil oddaljenosti ladje od kopnega. Častnik je pojasnil, da je za kratek čas zapustil svoje delovno mesto, da bi si ogledal del nogometne tekme. Ko se je vrnil in krmarju ukazal, naj ladjo usmeri bolj na levo, naj bi bilo že prepozno. Častnika je skupaj s kapitanom in še tremi člani posadke včeraj dopoldne aretirala grška policija na ukaz grškega državnega tožilstva. Na državnem tožilstvu na otoku Paros naj bi jim sodili zaradi umora. Kot so poročali grški mediji, kapitan ponesrečenega trajekta Express Samina v Grčiji ni užival posebnega ugleda. Pod njegovim poveljstvom naj bi namreč že dvakrat prišlo do trčenja ladij.
Vzrok nesreče kapitanova malomarnost
27. 09. 2000 00.00
V nesreči trajekta, ki je ponoči potonil v bližini grškega otoka
Mednarodna vaja v Ukrajini
25. 09. 2000 00.00
V ukrajinskem kraju Uzhgorod od danes do 28. septembra v okviru Partnerstva za mir poteka mednarodna vaja Trans-Carpathia 2000, v kateri poleg Ukrajine in Slovenije sodelujejo še Belorusija, Hrvaška, Madžarska, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska in Švica. Naša država se praktičnega dela vaje udeležuje s štiričlansko ekipo Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) in častnikom za zvezo.
Nesreča v tovarni celuloze
23. 09. 2000 00.00
Tovarna celuloze in papirja VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. je v svojem obratu za proizvodnjo celuloze izvajala remontna dela. Glavni namen
Smrtna nesreča na reliju v Avstriji
23. 09. 2000 00.00
Avstrijski dirkač Herbert Lettner se je smrtno ponesrečil na reliju avstrijskega državnega prvenstva v bližini Gradca. Lettner je z WV Golfom pri veliki hitrosti zletel s ceste, po večkratnem prevračanju pa je vozilo zadelo betonsko cev. Hudo poškodovanega dirkača so prepeljali v graško bolnišnico, kjer pa mu zaradi notranjih poškodb niso mogli več pomagati. Reli so po 11. od 17 HP prekinili in za zmagovalca razglasili tedaj vodilnega Franza Wittmanna (Toyota Corolla).
Začetek 15. Petrol relija Velenje
22. 09. 2000 00.00
Začel se je 15. Petrol reli Velenje, edini letošnji v celoti speljan po Sloveniji, katerega se udeležuje 39 posadk. Po petih hitrostnih preizkušnjah prvega dne (od 15) je v vodstvu Anglež s hrvaško licenco Mike Pattison (ford escort) pred slovenskimi tekmovalci Andrejem Jerebom (seat ibiza), Darkom Peljhanom (golf) in Miho Rihtarjem (subaru impreza).
Kfor vpleten v nesrečo
17. 09. 2000 00.00
V prometni nesreči v bližini Prištine so življenje izgubili štirje ljudje, med njimi tudi 3-letni otrok.
Nesreča na letališču
13. 09. 2000 00.00
V nesreči s plinom na letališču olimpijskega mesta v Sydneyu je bilo danes zjutraj ranjenih 40 oseb, so sporočili z letališča. Vzrok za nesrečo pri vzletnem terminalu naj bi bilo po prvih podatkih čistilno sredstvo, ki je pri vzdrževalnih delih po pomoti prišlo v klimatsko napravo in ustvarilo nevaren plin. Ljudi iz prostora so takoj evakuirali, so še sporočili z letališča, do zamud pri odhodih letal pa ni prišlo. Stanje vseh ranjencev je stabilno.
Huda prometna nesreča na Zaloški
08. 09. 2000 00.00
Na Zaloški cesti se je nekaj minut čez deveto zvečer zgodila huda prometna nezgoda. Udeleženi sta bili osebno in reševalno vozilo. Sopotnica v osebnem vozilu je hudo poškodovana.
Američani predali vohunske zapise
07. 09. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojaške mornarice so ruskim oblastem predali zvočni zapis, ki sta ga posneli ameriški podmornicami. Zapis naj bi končno razkril vzroke za nesrečo jedrske podmornice Kursk, ki se je zgodila pred slabim mesecem dni. Predaja tako občutljivih podatkov je precedens v delovanju tajnih služb, saj ameriška mornarica na ta način razkriva svoje zmogljivosti zbiranja visoko zaupnih informacij.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nesreča Wurza
06. 08. 2000 15.33
Na testiranju moštva Benetton v španski Valenciji je avstrijski dirkač Alexander Wurz pri visoki hitrosti zletel s steze in se zaletel v zaščitno ograjo. Ob trku je z desno udaril ob volan in se poškodoval. Wurza so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni šlo za zlom noge in da naj njegov nastop na VN Madžarske tako ne bi bil vprašljiv.
Nesreča Wurza
06. 08. 2000 00.00
Na testiranju moštva Benetton v španski Valenciji je avstrijski dirkač Alexander Wurz pri visoki hitrosti zletel s steze in se zaletel v zaščitno ograjo. Ob trku je z desno udaril ob volan in se poškodoval. Wurza so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni šlo za zlom noge in da naj njegov nastop na VN Madžarske tako ne bi bil vprašljiv.
O izvoru milijona in pol mark
01. 08. 2000 18.48
Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.
Ponoči 42 prometnih nesreč
01. 08. 2000 11.37
Danes ponoči se je na slovenskih cestah zgodilo 42 prometnih nesreč, v katerih se je devet oseb poškodovalo. Policisti so obravnavali 14 kaznivih dejanj, največ tatvin, vlomov in ogrožanj z nevarnim predmetom, so sporočili iz urada generalnega direktorja policije.
Leitgeb najhitrejši
31. 07. 2000 15.01
Avstrijec Walter Leitgeb je s formulo Fadewa 3000 postal zmagovalec mednarodne gorskohitrostne dirke Ferrari 2000 v Ilirski Bistrici. Organizatorji niso mogli v celoti izpeljati tretje vožnje zaradi razlitega olja na cesti, zato sta v kategoriji formul in prototipov šteli le prvi dve vožnji. V drugi je Leitgeb postavil tudi nov rekord štirikilometrske proge od Ilirske Bistrice do Šembij s časom 1:38,86. Drugo mesto v tej kategoriji je osvojil Madžar Lazslo Szasz, tretji pa je bil Italijan Franz Chagger.