nesreče

Air France toži Continental Airlines
27. 09. 2000 00.00
Francoski letalski prevoznik Air France je na francoskem trgovinskem sodišču zaradi povzročitve nesreče nadzvočnega letala concorde vložil tožbo proti ameriškemu prevozniku Continental Airlines. Tožbo Air France utemeljuje s tem, da naj bi kovinska ploščica na vzletni stezi pariškega letališča z letala DC-10 Continental Airlinesa 25. julija povzročila nesrečo letala concorde, v kateri je umrlo 113 ljudi. Air France in njena zavarovalnica bosta Continental Airlines tožili pred pristojnim trgovinskim sodiščem v Pontoiseu, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala tiskovna predstavnica družbe Air France. Tožba je osnovana na členu L 141-2 zakona o civilnem letalstvu, v katerem je zapisano, da je prevoznik popolnoma odgovoren za vse delce, ki odpadejo z njegovega letala, je še dodala. Tožbo so na sodišču vložili že pred časom, datum razprave pa še ni znan.

Vzrok nesreče kapitanova malomarnost
27. 09. 2000 00.00
V nesreči trajekta, ki je ponoči potonil v bližini grškega otoka

Audi uvaja nov telekomunikacijski sistem
27. 09. 2000 00.00
Nemški avtomobilski proizvajalec Audi bo v svoje nove avtomobilske modele začel vgrajevati nov telekomunikacijski sistem Audi Telematics, ki bo na voljo v treh različicah. Omenjeni sistem bo vseboval telefon z zvočniki in funkcijo za klic v sili ter ostale storitve.

Continental bo brezplačno zamenjal 160.000 pnevmatik
21. 09. 2000 00.00
Vodstvo ameriške družbe Continental General Tire, ki izdeluje in prodaja pnevmatike nemškega Continentala, se je odločilo, da bo brezplačno zamenjalo 160.000 pnevmatik. Gre za 16 palčni model continental ContiTrac iz let 1998-99, ki ga izdelujejo v tovarni v Kentuckyu in je standardna pnevmatika pri luksuznem terenskem vozilu lincoln navigator. Družba se je za zamenjavo omenjenih pnevmatik odločila zaradi opozoril nekaterih kupcev, ki so se pritoževali nad razpadanjem gume, oz. da se koščki gume pri vožnji radi trgajo s pnevmatike, so sporočili iz podjetja. Kljub akciji za zamenjavo pa pri družbi poudarjajo, da so omenjene pnevmatike varne, saj zaenkrat še ni nobenih podatkov, da bi zaradi omenjenih gum prišlo do kakšne hujše nesreče. Kot sporočajo iz družbe, naj bi obstajala nevarnost okvare samo pri omenjenem modelu pnevmatik, in sicer zaradi pregretja zadnjega dela gume, kar vpliva na njeno uporabno dobo.

Nesrečo letala preživelo 9 potnikov
20. 09. 2000 00.00
Ameriški obalni straži je sinoči iz morja južno od Floride uspelo rešiti devet potnikov manjšega kubanskega potniškega letala, ki je po ugrabitvi strmoglavilo v morje, iz vode pa

Kfor vpleten v nesrečo
17. 09. 2000 00.00
V prometni nesreči v bližini Prištine so življenje izgubili štirje ljudje, med njimi tudi 3-letni otrok.

Ruska duma o podmornici Kursk
15. 09. 2000 00.00
Na predlog parlamentarnega odbora za obrambo je ruska duma danes načelno sprejela resolucijo, v kateri je vladi priporočila, naj v zvezi z nesrečo jedrske podmornice Kursk sprejme posebne ukrepe. Poslanci so od predsednika Vladimirja Putina zahtevali, naj v komisijo, ki preiskuje vzroke nesreče podmornice, vključi tudi predstavnike dume.

Siloviti eksploziji v Džakarti
14. 09. 2000 00.00
Včeraj sta v podzemni garaži borze v Džakarti odjeknili dve eksploziji, v kateri je umrlo najmanj petnajst ljudi, približno trideset pa je ranjenih. Eksploziji sta odjeknili skoraj ob istem času. Ranjene so prepeljali v bolnišnico, iz poslopja borze, ki leži v finančnem delu mesta, pa je iz strahu zbežalo na stotine uslužbencev, vendar pa poslopje ni močno poškodovano. Indonezijska policija je zaradi preiskave vzroka nesreče zahtevala, naj borzo ta teden zaprejo.

Jedrski strokovnjaki sklenili blejsko konferenco
14. 09. 2000 00.00
S predstavitvijo prvih obratovalnih izkušenj po nedavni uspešni zamenjavi uparjalnikov v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so v hotelu Golf sklenili tridnevno mednarodno konferenco Jedrska energija v Srednji Evropi 2000. Približno sto izvedencev iz več kot 20 držav je v okviru blejske konference obravnavalo novosti s področij, kot so obratovanje jedrskih elektrarn, reaktorska fizika in odnos javnosti do jedrske energije. Konferenco sta pripravila Institut Jožef Stefan in Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije.

33 mrtvih v nesreči avtobusa?
04. 09. 2000 00.00
Na vzhodu pokrajine Punjab v Pakistanu je prišlo do avtobusne nesreče v kateri je najverjetneje umrlo vseh 33 potnikov. Do nesreče je prišlo, ko je avtobus z ozkega mostu zdrsnil v reko. Policija je v bližini kraja Sheikhupura že našla 18 trupel, za preostalih 15 pa po njihovem ni več upanja.

Zaradi napak na pnevmatikah domnevno umrlo 88 ljudi
01. 09. 2000 00.00
Ameriška Nacionalna uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) je doslej prejela že 1400 pritožb in poročil o 88 smrtnih primerih ter 250 primerih poškodb, povezanih z napakami na avtomobilskih pnevmatikah proizvajalca Bridgestone/Firestone. Podjetje je 9. avgusta umaknilo iz prodaje na ameriškem trgu 6,5 milijona avtomobilskih pnevmatik modelov AT, ATX in ATX II, a to je bilo šele tri mesece po začetku preiskave NHTSA in devet mesecev potem, ko je proizvajalec avtomobilov Ford začel z menjavo omenjenih modelov pnevmatik v tujini. Ameriški kongres bo prihodnji teden začel z zaslišanji vodilnih pri obeh podjetij in skušal ugotoviti, ali so vedeli, da prodajajo smrtno nevarne izdelke.

Objavili poročilo o nesreči concorda
01. 09. 2000 00.00
Več kot mesec dni po tragični nesreči concorda letalske

Al Fayed bo tožil ameriško administracijo
30. 08. 2000 00.00
Tri leta po tragični smrti britanske princese Diane in Dodija Al Fayeda v avtomobilski nesreči v Parizu bo Mohamed Al Fajed, Dodijev oče in multimilijonar, tožil ameriško administracijo. Po trditvah Al Fayeda ima ameriška tajna služba CIA na razpolago več kot tisoč strani pomembnih dokumentov o avtomobilski nesreči, v kateri sta umrla Dodi in Diana. Tožbo proti ameriški administraciji bo Al Fayed vložil na tretjo obletnico nesreče, ki bo jutri, 31. avgusta.

Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.

Nesrečo Kurska povzročila malomarnost
28. 08. 2000 00.00
Po nesreči ruske jedrske podmornice Kursk najvišje rusko vojaško državno tožilstvo preiskuje tudi možnost uboja zaradi malomarnosti v prometu, je danes sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Po tretjem odstavku 263. člena ruskega kazenskega zakonika namreč obstaja sum kršenja varnostnih pravil v železniškem, zračnem in ladijskem prometu, ki zaradi malomarnosti povzročijo smrt dveh ali več oseb. Kot so danes povedali strokovnjaki, ki so ustvarili jedrske reaktorje na Kursku, so bili vsi iz tretje generacije reaktorjev, ki ne zahtevajo, da bi jih posadka posebej vzdrževala. Gre za najsodobnejše reaktorje, podmornica pa je bila opremljena tudi s posebnim varnostnim sistemom. Strokovnjaki so prepričani, da so bile tako zagotovljene vse varnostne zahteve, ki zagotavljajo, da bo stopnja sevanja po nesreči ostala v dovoljenih mejah. Strokovnjaki so tudi poudarili, da so izmerili stopnjo sevanja na kraju nesreče in potrdili, da je stopnja normalna.

Preiskava nesreče Airbusa
25. 08. 2000 00.00
V nesreči Airbusa 320 v Bahrainu je umrlo vseh 143 ljudi, 135 potnikov in osem članov posadke. Vzrok za nesrečo še ni znan, po nekaterih podatkih naj bi se vnel eden od motorjev. Letalo družbe Gulf Air je bilo na poti iz Kaira proti glavnemu mestu Bahraina Manami in je v vode Perijskega zaliva strmoglavilo dvajset minut pred osmo zvečer po lokalnem času.

Simboličen pokop članov posadke Kurska
25. 08. 2000 00.00
Sorodnike umrlih mornarjev ruske podmornice Kursk so danes prepeljali na mesto nesreče. Med spominsko slovesnostjo je okrog 200 zbranih v znak žalovanja v morje metalo rože. Eno je prispeval tudi ruski predsednik Putin, ki pa se žalovanja ni udeležil. Po informacijah ruskih jedrskih strokovnjakov, ni nevarnosti, da bi s Kurska prišlo do prekomernega radioaktivnega sevanja, saj naj bi vse jedrske reaktorje ustavili že takoj po nesreči.

V strmoglavljenem Airbusu A320 umrlo vseh 143 potnikov
24. 08. 2000 00.00
V strmoglavljenju potniškega letala vrste airbus A320 letalske družbe Gulf Air je sinoči umrlo vseh 143 potnikov in članov posadke. Med žrtvami nesreče je bilo tudi 36 potnikov, mlajših od 18 let. Letalo je bilo na poti iz Kaira v Mamamo. Ob obali Bahrajna pa je strmoglavilo v Perzijski zaliv, potem ko je neuspešno krožilo in skušalo zasilno pristati, so sporočile tamkajšnje oblasti.

Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.

Blizu Linza trčila vlaka
21. 08. 2000 00.00
V nesreči dveh potniških vlakov, ki sta danes čelno trčila v kraju Traun v bližini Linza, je bilo po najnovejših podatkih ranjenih 48 ljudi, od tega šest huje. Vzroki nesreče še niso znani. Vlaka naj bi vozila s hitrostjo od 30 do 40 kilometrov na uro.

Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.

Naslov članka
20. 08. 2000 00.00
V Ameriški zvezni državi Nova Mehika je zaradi eksplozije plinovoda umrlo deset ljudi, med njimi pet otrok. Vse žrtve so bili člani družine, ki je kampirala v bližini neke reke. Vzrok nesreče za zdaj še ni znan, policisti pa predvidevajo, da so eksplozijo povzročile razpoke na ceveh plinovoda.

Sedemnajst mrtvih v eksploziji vlaka
20. 08. 2000 00.00
V siloviti eksploziji vlaka, ki je prevažal nafto, je umrlo najmanj 17 ljudi, 32 pa je bilo ranjenih. Žrtve nesreče so bili ljudje, ki živijo v bližini prizorišča nesreče, ki se je pripetila 20 km južno od kenijske prestolnice Nairobi, potem ko je vlak iztiril in eksplodiral.

Ena od loput Kurska nepoškodovana
20. 08. 2000 00.00

Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice

Reševanje podmornice Kursk
19. 08. 2000 00.00
Poskusi reševanja že teden dni ponesrečene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju so se neuspešno nadaljevali tudi vso minulo noč, je poročala ruska televizijska postaja ORT. Eni izmed ruskih reševalnih kapsul je včeraj prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin podmornice, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino.

Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti

Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.

Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.

Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.