nesreči

Znanstveniki bodo preučili ledenega človeka

29. 09. 2000 00.00

Znastveniki upajo, da bodo z vzorci tkiva, kosti in zob s 5300 let stare mumije, razkrili življenje in obdobje, v katerem je živel starodavni človek, ki je nekoč blodil po Alpah. Lovca iz bronaste dobe so prenesli v sterilen laboratorij v južnotirolskem arheološkem muzeju v Bolzanu. Znanstveniki so štiri ure strgali pokostnico, lomili delčke njegovih kosti in z endoskopom pregledovali črevo in tako zbirali vzorce za obširno študijo. Sodni izvedenec v Glasgowu bo s preučevanjem kosti in krvi poskusil ugotoviti, če je ledeni človek umrl naravne smrti ali pa v nesreči. Znanstveniki v Zürichu bodo analizirali ostanke svinca, stroncija in drugih snovi na zobeh, ki bodo pokazali, v kakšnem okolju je živel. "Imamo veliko vprašanj in nobenega odgovora," je dejal sodni izvedenec Peter Vanezis. V drugem delu preiskave bodo preučili DNK ledenega človeka in mikrobe, ki so jih našli v njegovem črevesju. Mikrobi bi lahko pokazali, s čim se je prehranjeval. S testom DNK bi lahko ugotovili, če imajo sedanji prebivalci alpskega območja in ledeni človek skupne prednike. Rezultati nekaterih testov bi bili lahko znani čez šest mesecev, je dejal vodja projekta Eduard Egarter Vigl. Ledenega človeka so leta 1991 na ledeniku v Tirolskih Alpah na italijansko-avstrijski meji našli nemški planinci.

Žrtve nesreče grškega trajekta

29. 09. 2000 00.00

Ribiči in potapljači grške mornarice so našli še sedem trupel žrtev nesreče trajekta Express Samina, ki se je v noči na sredo potopil pri grškem otoku Paros. S tem se je število žrtev povzpelo na 74, so sporočili predstavniki oblasti. Zadnje žrtve so pogrešali že od potopa ladje.

Za nesrečo trajekta kriv prvi častnik

28. 09. 2000 00.00

Nesreča grškega trajekta, ki je v noči na sredo potonil pred grškim otokom Paros, je posledica človeške napake in malomarnosti, je danes poročal grški radio. Prvi častnik trajekta je danes prevzel odgovornost za katastrofo. Kot je pojasnil, ni pravilno ocenil oddaljenosti ladje od kopnega. Častnik je pojasnil, da je za kratek čas zapustil svoje delovno mesto, da bi si ogledal del nogometne tekme. Ko se je vrnil in krmarju ukazal, naj ladjo usmeri bolj na levo, naj bi bilo že prepozno. Častnika je skupaj s kapitanom in še tremi člani posadke včeraj dopoldne aretirala grška policija na ukaz grškega državnega tožilstva. Na državnem tožilstvu na otoku Paros naj bi jim sodili zaradi umora. Kot so poročali grški mediji, kapitan ponesrečenega trajekta Express Samina v Grčiji ni užival posebnega ugleda. Pod njegovim poveljstvom naj bi namreč že dvakrat prišlo do trčenja ladij.

Slovenskih turistov ni bilo na trajektu

27. 09. 2000 00.00

Na grškem trajektu Express Samina naj ne bi bilo slovenskih turistov. Kot so povedali predstavniki turističnih agencij Collegium in Mondial, na trajektu ni bilo slovenskih študentov, ki so na absolventskem izletu v Grčiji. Skupina slovenskih študentov, ki je sicer že prispela na otok Ios, pa je bila na trajektu, ki je ponoči pomagal ponesrečencem s trajekta Express Samina, so sporočili z agencije Collegium.

Vzrok nesreče kapitanova malomarnost

27. 09. 2000 00.00

V nesreči trajekta, ki je ponoči potonil v bližini grškega otoka

Kfor vpleten v nesrečo

17. 09. 2000 00.00

V prometni nesreči v bližini Prištine so življenje izgubili štirje ljudje, med njimi tudi 3-letni otrok.

Kursk najverjetneje zadel ruski torpedo

14. 09. 2000 00.00

Rusko jedrsko podmornico Kursk, ki se je 12. avgusta potopila v Barentsovem morju, je najverjetneje zadel ruski torpedo z neke ruske vojaške ladje, je v pogovoru za neki lokalni časopis dejal član delovne skupine sveta federacije, ki preiskuje nesrečo Kurska.

Nesreča na letališču

13. 09. 2000 00.00

V nesreči s plinom na letališču olimpijskega mesta v Sydneyu je bilo danes zjutraj ranjenih 40 oseb, so sporočili z letališča. Vzrok za nesrečo pri vzletnem terminalu naj bi bilo po prvih podatkih čistilno sredstvo, ki je pri vzdrževalnih delih po pomoti prišlo v klimatsko napravo in ustvarilo nevaren plin. Ljudi iz prostora so takoj evakuirali, so še sporočili z letališča, do zamud pri odhodih letal pa ni prišlo. Stanje vseh ranjencev je stabilno.

Viljem Luksemburški huje ranjen

10. 09. 2000 00.00

Viljem Luksemburški (37), sin luksemburškega vojvode, je bil danes huje ranjen v prometni nesreči blizu Pariza, je sporočila tamkajšnja policija. Prepeljali so ga v bolnišnico Henri-Mondor v kraju Creteil. Kot so sporočili zdravniki, je njegovo zdravstveno stanje zaskrbljujoče.

Znan vzrok za nesrečo concorda

04. 09. 2000 00.00

Rezultati preiskave o nesreči concorda, ki je julija strmoglavil v bližini Pariza, so pokazali, da je kovinski predmet, zaradi katerega je najverjetneje počila guma letala, del letala DC-10 ameriške družbe Continental Airlines.

Švicarska kolesarka umrla med dirko

04. 09. 2000 00.00

Švicarska kolesarka Magali Pache se je smrtno ponesrečila v nedeljski, zadnji etapi kolesarske dirke Gold Trophy v Franciji med Chateauneufom in Saint-Amand-Montrondom, potem ko jo je zbil neprevidni voznik avtomobila.

33 mrtvih v nesreči avtobusa?

04. 09. 2000 00.00

Na vzhodu pokrajine Punjab v Pakistanu je prišlo do avtobusne nesreče v kateri je najverjetneje umrlo vseh 33 potnikov. Do nesreče je prišlo, ko je avtobus z ozkega mostu zdrsnil v reko. Policija je v bližini kraja Sheikhupura že našla 18 trupel, za preostalih 15 pa po njihovem ni več upanja.

Dve žrtvi relija na Švedskem

02. 09. 2000 00.00

V nesreči na reliju za švedsko državno prvenstvo v bližini mesta Sandviken sta v soboto umrla dva gledalca. Prireditelji so sporočili, da ju je zadel eden od tekmovalnih avtomobilov, ki je v desnem ovinku zletel s ceste. Voznika in sovoznika so prepeljali v bolnišnico, vendar nista v življenjski nevarnosti. Reli so takoj po nesreči prekinili in ga ne bodo nadaljevali.

Objavili poročilo o nesreči concorda

01. 09. 2000 00.00

Več kot mesec dni po tragični nesreči concorda letalske

Al Fayed bo tožil ameriško administracijo

30. 08. 2000 00.00

Tri leta po tragični smrti britanske princese Diane in Dodija Al Fayeda v avtomobilski nesreči v Parizu bo Mohamed Al Fajed, Dodijev oče in multimilijonar, tožil ameriško administracijo. Po trditvah Al Fayeda ima ameriška tajna služba CIA na razpolago več kot tisoč strani pomembnih dokumentov o avtomobilski nesreči, v kateri sta umrla Dodi in Diana. Tožbo proti ameriški administraciji bo Al Fayed vložil na tretjo obletnico nesreče, ki bo jutri, 31. avgusta.

Nesrečo Kurska povzročila malomarnost

28. 08. 2000 00.00

Po nesreči ruske jedrske podmornice Kursk najvišje rusko vojaško državno tožilstvo preiskuje tudi možnost uboja zaradi malomarnosti v prometu, je danes sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Po tretjem odstavku 263. člena ruskega kazenskega zakonika namreč obstaja sum kršenja varnostnih pravil v železniškem, zračnem in ladijskem prometu, ki zaradi malomarnosti povzročijo smrt dveh ali več oseb. Kot so danes povedali strokovnjaki, ki so ustvarili jedrske reaktorje na Kursku, so bili vsi iz tretje generacije reaktorjev, ki ne zahtevajo, da bi jih posadka posebej vzdrževala. Gre za najsodobnejše reaktorje, podmornica pa je bila opremljena tudi s posebnim varnostnim sistemom. Strokovnjaki so prepričani, da so bile tako zagotovljene vse varnostne zahteve, ki zagotavljajo, da bo stopnja sevanja po nesreči ostala v dovoljenih mejah. Strokovnjaki so tudi poudarili, da so izmerili stopnjo sevanja na kraju nesreče in potrdili, da je stopnja normalna.

Tudi Steelsa ne bo v Sydney

26. 08. 2000 00.00

Belgijski kolesar Tom Steels je sporočil, da ne bo nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyju. Odličnemu kolesarju je nastop preprečila nenadna virusna infekcija, ki mu je povzročila visoko temperaturo, krvne preiskave pa so nato pokazale, da bi potreboval vsaj mesec dni, preden bi spet bi spet prišel v staro formo.

Za nesrečo kriv pilot

26. 08. 2000 00.00

Uradna televizija Združenih arabskih emiratov je poročala, da je za nesrečo Airbusa 320, ki je strmoglavilo v

Preiskava nesreče Airbusa

25. 08. 2000 00.00

V nesreči Airbusa 320 v Bahrainu je umrlo vseh 143 ljudi, 135 potnikov in osem članov posadke. Vzrok za nesrečo še ni znan, po nekaterih podatkih naj bi se vnel eden od motorjev. Letalo družbe Gulf Air je bilo na poti iz Kaira proti glavnemu mestu Bahraina Manami in je v vode Perijskega zaliva strmoglavilo dvajset minut pred osmo zvečer po lokalnem času.

Simboličen pokop članov posadke Kurska

25. 08. 2000 00.00

Sorodnike umrlih mornarjev ruske podmornice Kursk so danes prepeljali na mesto nesreče. Med spominsko slovesnostjo je okrog 200 zbranih v znak žalovanja v morje metalo rože. Eno je prispeval tudi ruski predsednik Putin, ki pa se žalovanja ni udeležil. Po informacijah ruskih jedrskih strokovnjakov, ni nevarnosti, da bi s Kurska prišlo do prekomernega radioaktivnega sevanja, saj naj bi vse jedrske reaktorje ustavili že takoj po nesreči.

Steelsa ne bo na olimpijskih igrah

25. 08. 2000 00.00

Belgijski kolesar Tom Steels, zmagovalec dveh etap na letošnji kolesarski dirki po Franciji, ne bo nastopil na bližnjih olimpijskih igrah v Sydneyju. Steels je prejšnji teden zbolel za hudo virusno infekcijo, ki jo spremlja tudi močno povišana telesna temperatura. Zdravniki so po pregledu krvnih izvidov ocenili, da bo okrevanje trajalo najmanj mesec dni, s čimer so se razblinile Steelsove sanje o nastopu na letošnji največji športni prireditvi na svetu.

Za nesrečo letala kriva eksplozija

23. 08. 2000 00.00

Preiskovalna komisija pri ameriškem Nacionalnem odboru za varnost v prometu (NTSB) je ugotovila, da je bila za nesrečo letala družbe TWA pred štirimi leti nad Atlantikom kriva eksplozija v tanku za gorivo. Direktor oddelka za zračno varnost pri NTSB Bernard Loeb je dejal, da preiskava ne more z gotovostjo zatrditi, zakaj je prišlo do eksplozije, vendar je najverjetnejši sklep kratki stik v električni napeljavi. NTSB s tem hkrati uradno zavrača številne teorije, ki so krožile o tej nesreči, med njimi, da je šlo za teroristični napad in da je letalo pomotoma sestrelila ameriška mornarica. Letalo Boeing 747 družbe TWA je 17. julija 1996 strmoglavilo kmalu po vzletu z newyorškega letališča John Fitzgerald Kennedy na poti do Pariza. Pri tem je umrlo 230 ljudi.

Kučan in Podobnik poslala sožalni brzojavki

22. 08. 2000 00.00

Predsednik republike Milan Kučan je ob tragični nesreči ruske jedrske podmornice Kursk danes poslal brzojavko ruskemu predsedniku

Rusija potrdila smrt vseh mornarjev

21. 08. 2000 00.00

Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.

Blizu Linza trčila vlaka

21. 08. 2000 00.00

V nesreči dveh potniških vlakov, ki sta danes čelno trčila v kraju Traun v bližini Linza, je bilo po najnovejših podatkih ranjenih 48 ljudi, od tega šest huje. Vzroki nesreče še niso znani. Vlaka naj bi vozila s hitrostjo od 30 do 40 kilometrov na uro.

Reševanje podmornice Kursk

19. 08. 2000 00.00

Poskusi reševanja že teden dni ponesrečene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju so se neuspešno nadaljevali tudi vso minulo noč, je poročala ruska televizijska postaja ORT. Eni izmed ruskih reševalnih kapsul je včeraj prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin podmornice, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino.

Prek 50 mrtvih v nesreči avtobusa?

19. 08. 2000 00.00

Najmanj 50 ljudi naj bi izgubilo življenje v nesreči zasebnega avtobusa, ki se je pripetila v indijski zvezni državi Madhya Pradeš. Avtobus, na katerem je bilo prek 60 potnikov, je namreč zdrsnil v reko Banas, potem ko mu ni uspelo prečkati poplavljenega mostu. Okoli 10 potnikov se je rešilo, reševanje ostalih pa sta močno oteževala tema in obilno deževje.

Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija

19. 08. 2000 00.00

Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti

Reševanje podmornice Kursk

18. 08. 2000 00.00

Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.

Reševanje posadke se nadaljuje

17. 08. 2000 00.00

Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.