ni je več
Italijansko sodišče oprostilo ljubitelja Marleya in trave
13. 12. 1997 10.54
Nek italijanski pridelovalec biohrane, ljubiteljski homeopat in izpričan privrženec Boba Marleya in rastafarianstva, pri katerem je policija našla dober kilogram marihuane, je proti pričakovanjem naletel na razumevajoča ušesa sodišča, ki mu je sodilo zaradi posedovanja in preprodaje mamil. Državna tožilka Andrea Santucci je namreč ocenila, da uporaba mehkih drog spada k njegovi življenjski filozofiji, zato ga ni mogoče kazensko preganjati. Obtoženi je kljub ugodni razsodbi protestiral proti načinu ravnanja v času postopka. >>Z mano so ravnali kot s kriminalcem, kot s preprodajalcem mamil. Številni ljudje me nočejo več poznati,<< je povedal oče dveh otrok, ki je decembra lani zaradi posedovanja marihuane decembra 1996 štiri dni preživel v zaporniški celici.
Za rešetkami bo obujal spomine na abstinenčno svobodo
11. 12. 1997 08.08
Črni himalajski medved iz severnoindijske zvezne države Utar Pradeš je svoje nezmerno nagnjenje do žganja plačal s svobodo. Kot je poročal tamkajšnji časnik Hindustan Times, je nesrečnik obupano iskal nekaj, s čemer bi si potešil žejo. Končno je v pločevinasti posodi enega od prebivalcev vasice Tefna našel črno žgano pijačo. Žganje je izginilo kot bi mignil, medved pa, ki je v posodo tako in drugače pregloboko potisnil gobček, se posode ni več mogel znebiti. Njegovi obupani in prav nič tihi poskusi, da bi se neprijetnega pokrivala rešil, so privabili vaščane, ki so zverino kmalu zaprli v kletko. Klavrnega položaja pa se je pijanček na svojo grozo zavedel šele po 36 urah, poroča časopis.
Stanje na slovenskih cestah ob 12h
10. 12. 1997 12.35
Ceste po državi so ponekod mokre in spolzke, sicer pa prevozne brez posebnosti, z izjemo ceste preko prelaza Vršič, ki je zaprta.
Stalowsky ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo
09. 12. 1997 00.00
Upam, da se z mojim odstopom z mesta predsednika začasne uprave izpolnjuje opcija tako imenovane slovenske različice reševanja Litostroja, ki želi imeti svojo upravo, je izjavil Stanislav Stalowsky. Ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo, zato želi s svojim odstopom pomagati podjetju oziroma pospešiti sprejem odločitve za Litostroj. "Če je različica z ABB nesprejemljiva in zanjo ni možno doseči političnega soglasja, je potrebno dati prostor drugi opciji," je povedal Stalowsky.
Izjemno močan potres na Kamčatki
06. 12. 1997 11.42
Močan potres, ki je danes stresel ruski polotok Kamčatka, je po zadnjih podatkih dosegel kar 8 do 9 stopenj po Richterjevi lestvici, je sporočila tiskovna služba ruskega ministrstva za izredne razmere. Gre za izjemno močan potres. Rušilni potres v Kobeju, ki je zahteval 6000 žrtev, je npr. dosegel 7,2 stopnje po Richterju.
Goldbergerjeve težave se nadaljujejo
04. 12. 1997 10.30
Afera okoli avstrijskega smučarskega skakalca Andreasa Goldbergerja je vedno bolj zapletena. Jugoslovansko notranje ministrstvo tudi včeraj ni potrdilo, da je Goldberger jugoslovanski državljan, jugoslovanska smučarska zveza pa si še vedno želi, da bi "Goldi" nastopal za reprezentanco ZRJ, a se želi pred izdajo tekmovalne licence posvetovati z Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) in Smučarsko zvezo Avstrije.
Skupni interesi Slovenije in San Marina
03. 12. 1997 16.37
Slovenski minister za pravosodje Tomaž Marušič in minister za pravosodje in kulturo San Marina Pier Marino Menicucci sta ob koncu dvodnevnih pogovorov med drugim poudarila, da državi povezuje več skupnih interesov, zlasti na področju skupnega boja proti organiziranemu kriminalu, pa tudi gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja.
Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva
29. 11. 1997 13.31
Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.
Ste morda ponosni lastnik neurejene mize??
29. 11. 1997 12.23
Na Nizozemskem so spet pogruntali nekaj nenavadnega.
V Lillehammerju začetek olimpijske sezone za biatlonce
28. 11. 1997 15.03
Biatlonci bodo letošnjo olimpijsko sezono pričeli na prizorišču olimpiade leta 1994 v Lillehammerju. Uvodni nastopi bodo 6. in 7. decembra, na njih pa bodo imeli priložnost za preverjanje rezultatov dela iz pripravljalnega obdobja tudi slovenski reprezentantje, ki so se predstavili dan po prihodu s priprav v Kiruni na Švedskem.
Bo drugi Drnovškov obisk v Sarajevu učinkovitejši
27. 11. 1997 12.04
Dopisnik ljubljanskega Dela v četrtkovem članku iz Sarajeva ugiba o učinkovitosti bližnjega obiska predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška dvajset dni po njegovem prvem povojnem obisku v Sarajevu.
Slovenski astronom Herman Mikuž ob odkritju novih asteroidov; verjetnost trčenj z Zemljo ni zanemarljiva
27. 11. 1997 11.58
Slovenski astronom Herman Mikuž, ki je doslej odkril že 11 malih planetov, je za STA povedal, da obstaja v tujini več centrov za odkrivanje asteroidov oz. planetoidov, kot tudi pravimo malim planetom. Ti centri so pri odkrivanju zelo uspešni saj lahko v mesecu dni odkrijejo tudi nekaj sto asteroidov. Pri opazovanju neba uporabljajo zelo izpopolnjeno opremo, ki je posebej prirejena tako za odkrivanje samo kot tudi za spremljanje takšnih predmetov. Pri nas tako dobre opreme še nimamo, jo pa razvijamo.
Povečanje števila brezposelnih, pa tudi večje vključevanje v zaposlitve
25. 11. 1997 13.23
Na Republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo oktobra prijavljenih 126.548 brezposelnih oseb, kar je glede na prejšnji mesec za odstotek več in glede na lanski oktober za 4,8 odstotka več. Novo prijavljenih je bilo oktobra 9200 oseb oziroma za dobro petino več kot septembra, vendar pa so oktobra zabeležili tudi večje vključevanje v zaposlitve. Oktobra se je namreč zaposlilo 5759 brezposelnih oseb, kar je za dobro desetino več kot septembra, iz evidence pa je bilo v tem mesecu črtano 2243 oseb.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
V Philadelphiji brez presenečenj
14. 11. 1997 00.00
Na ženskem teniškem turnirju v Philadelphiji zaenkrat ni bilo presenečenj. Po končanem drugem krogu je v igri za končno zmago še vseh osem nosilk. V zadnjih srečanjih so bile uspešne tudi peta nosilka Američanka Lindsay Davenport, ki je v malem derbiju s 6:3 in 6:0 premagala Španko Conchito Martinez, sedma nosilka Romunka Irina Spirlea je Venezuelki Mariji Alajendri Venti prav tako prepustila le tri igre, nekoliko več dela pa je imela osma nosilka Španka Arantxa Sanchez Vicario, ki je po zmagi v prvem nizu s 6:1 drugega dobila v podaljšani igri.
Eksplozija bombe v središču Beograda
14. 11. 1997 00.00
V središču Beograda je danes eksplodirala bomba, ki je uničila en avtomobil in poškodovala več drugih vozil, medtem ko žrtev ni zahtevala. Bomba je eksplodirala na parkirišču med stavbo jugoslovanskega parlamenta in beograjsko mestno hišo. Storilci niso znani. Policija še raziskuje, ali je eksplodirala eksplozivna naprava ali granata.
EU in nezaposlenost
04. 11. 1997 00.00
V Bruslju se bodo jutri sešli ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance, ki bodo po predvidevanjih pripravili podlago za bližajoči se izredni novembrski vrh EU o zaposlovanju. Ministri se bodo seznanili s poročilom strokovnjakov unije o uresničevanju ambicioznih načtrov za boj proti 18-milijonski brezposelnosti, ki jih je predlagala Evropska komisija. Dan kasneje, v četrtek, bodo o isti temi v Bruslju razpravljali še ministri EU za socialne zadeve. Načrt zaradi zelo ambicioznega in konkretno zastavljenega cilja (12 milijonov novih delovnih mest) med petnajsterico ni naletel na odobravanje. Poleg tega, da nekatere članice menijo, naj oblikovanje nacionalnih zaposlovalnih politik ostane v domeni nacionalnih vlad, so nekatere članice opozorile pred negativnimi posledicami morebitnega neuspešnega doseganja zastavljenih ciljev na širšo javnost v EU. Več članic je Evropsko komisijo obsodilo, da je zastavila visok cilj, ne da bi imela zagotovila, da bo ta dejansko uresničen.