ni je več
Srečanje verskih voditeljev
30. 08. 2000 00.00
Vrhunsko srečanje Združenih narodov med verskimi in duhovnimi voditelji, ki se ga udeležuje več kot tisoč predstavnikov 70 veroizpovedi, se je v torek nadaljevalo s plenarnim delom, na katerem so med drugimi spregovorili generalni sekretar ZN Kofi Annan, idejni oče srečanja lastnik družbe CNN Ted Turner, predstavnik budističnega duhovnega vodje iz Tibeta dalajlame Drikung Chetsang Rinpoche, vatikanski kardinal Francis Arinze ter generalni sekretar Svetovne lige muslimanov Abdulah al Obaid. Zanimiv je bil govor Teda Turnerja, ki naj bi nekoč izjavil, da je krščanstvo za slabiče. Turner je dejal, da ni mogel sprejeti nauka, da gredo v nebesa le kristjani, kjer je potemtakem po njegovem mnenju velik dolgčas. Turner zdaj verjame, da se bog na različne načine izraža vsem ljudem in si želi, da bi živeli v miru, ne pa, da "se čimprej pošiljamo v onostranstvo". Vrhunec dneva pa je bil nastop predstavnika dalajlame, ki je prenesel besede duhovnega voditelja. Dalajlama je zavrnil udeležbo na verskem vrhu, potem ko so ga prireditelji povabili le na drugi del, ki bo potekal v hotelu Waldorf Astoria, medtem ko je Kitajska preprečila njegov nastop v Generalni skupščini. Rinpoche je v govoru med drugim dejal, da na svetu ne more biti miru, dokler bo vladala revščina, socialna krivičnost, zatiranje, propadanje okolja ter dokler bodo veliki in mogočni še naprej teptali majhne in šibke. Da morajo različne vere razviti medsebojno razumevanje in spoštovanje. Ob njegovem govoru je več kot 1000 verskih voditeljev zapustilo dvorano, preostali pa so navdušeno ploskali. Kitajska je na vrh poslala svojo versko delegacijo in njen voditelj Fu Tieshen se je v govoru obregnil ob poskuse vmešavanja v suverenost držav v imenu zaščite verskih pravic, čeprav dalajlame ni izrecno omenjal. Papež Janez Pavel II je skupini poslal sporočilo, ki ga je prebral kardinal Francis Arinze, v katerem je dejal, da so problemi s katerimi se sooča človeštvo tako kompleksni in veliki, da jih posameznik ali posamezni narod ne more reševati ločeno od drugih, prav tako tudi boj za mir ne more biti le delo diplomatov in politikov.
Uporniki ugrabili ameriškega državljana
30. 08. 2000 00.00
Potem, ko so pripadniki filipinske uporniške skupine Abu Sajaf pred dnevi izpustili 6 talcev, ki so jih na filipinskem otoku Jolo zadrževali več kot 4 mesece, je svet obšla vest, da so uporniki ugrabili ameriškega državljana. Združene države Amerike so zahtevale, da uporniki takoj izpustijo Američana, ki ga sedaj skupaj s sedmimi talci zadržujejo na otoku Jolo.
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Šeligo o aktualnih temah
30. 08. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo vidi le teoretično možnost, da bi državni zbor še v tem sklicu sprejel novi zakon o medijih, ki ga je vlada v drugi obravnavi potrdila že 10. julija. S tem se potrjujejo napovedi, celo anonimne grožnje ministru, da medijski zakon v času sedanje vlade ne bo sprejet. Nekaj več možnosti naj bi imela zakona o Filmskem skladu RS in novele krovnega zakona o kulturi, saj sodita v sklop zakonov, potrebnih zaradi harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije. Robbov vodnjak bodo prestavili v prizidek Narodne galerije. O tem je ministrstvo danes pisno obvestila strokovna komisija, ki ji predseduje dr. Nace Šumi. Glede denacionalizacije je minister Šeligo na srečanju z novinarji ponovil, da ministrstvo za kulturo ne bo zaviralo sklepov, ko bo posamezni upravni postopek končan. Od 943 denacionalizacijskih zahtevkov s področja kulture jih je pravnomočno rešenih 382, od tega 25 cerkvenih. Nerešenih je 550 zahtevkov. Sekretariat za zakonodajo državnega zbora je imel po mnenju ministra Šeliga "več kot dovolj časa", da bi pregledal in podal mnenje k zakonu o medijih, ki ga je vlada v parlament poslala 24. julija. Matični palramentarni odbor ga po poletnih počitnicah ni obravnaval prav z obrazložitvijo, da še ni podano omenjeno mnenje. Vse to ministra Šeliga navdaja z mislijo, da v Sloveniji "ne vlada vlada", temveč nekatere struje.
Pukšičeva komisija potrdila končno poročilo
29. 08. 2000 00.00
Pukšičeva komisija, ki je več kot dve leti preiskovala zlorabe javnih pooblastil med lastninjenjem, zlasti v Elanu in Smeltu, je danes vendarle potrdila končno poročilo in sprejela sklep, da se je CK ZKS nezakonito financiral s sredstvi delovnih organizacij preko črnih računov in dvigovanjem gotovine ter prelivanjem financ preko organizacij sumljivega porekla v tujini, ki so bile ustanovljene z namenom pranja denarja. Opozicija je poročilo že razglasila za konstrukt, utemeljen na številnih ugibanjih, ponarejenih dokumentih in lažnih izpovedih neverodostojnih prič. Kljub temu večina med trinajstimi predlogi sklepov ni potrdila le enega: tistega, ki bi politično odgovornost zaradi zastaranja številnih primerov gospodarskega kriminala naprtil Janezu Drnovšku in Meti Zupančič. Sicer pa je ob splošnih ugotovitvah, da prejšnja slovenska oblast ni bila demokratična in da organi pregona niso uspešno preganjali najhujših primerov kraje družbenega premoženja, komisija med drugim sklenila še, da je zaradi ravnanja sodnika Šubica zastaral kazenski pregon zoper Aljančiča in Kodra, da je Kučan pred preiskovalno komisijo spreminjal navedbe ter da se je partijski centralni komite nezakonito financiral s pomočjo črnih računov v podjetjih in pranjem denarja v tujini. Pukšič je dognanja komisije razglasil za veliko politično zmago. Poročilo in sklepe pa mora potrditi še državni zbor. Dokumenta naj bi skupaj z odklonilnim ločenim mnenjem Sama Bevka obravnaval na svoji zadnji seji v tej sestavi.
Korotan - Koper 2:0
28. 08. 2000 00.00
Nogometaši Korotana so v 6. krogu lige Si. Mobil premagali Koper z 2:0 (1:0).
Status Jeruzalema še vedno negotov
28. 08. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je med Arafatovim obiskom v Egiptu izjavil, da med predlogi za rešitev statusa Jeruzalema ni predloga o izraelski suverenosti nad svetimi kraji v Jeruzalemu. Dodal je tudi, da sedanji predlogi sestavljajo zgolj okvir za nadaljnja pogajanja o statusu Jeruzalema, niso pa del dokončne rešitve tega vprašanja.
Protestni shod krajanov pri Zrečah
28. 08. 2000 00.00
Danes ob 6. uri zjutraj se je na mirnem protestnem shodu v krajevni skupnosti (KS) Stranice v občini Zreče, pred tamkajšnjim kamnolomom, zbralo več kot 50 krajanov ter zaprlo vhod vanj. Po besedah podpredsednika KS Stranice Vladimirja Wravorja želijo s protestnim shodom opozoriti vodstvo celjske družbe Ingrad Gramata, ki je lastnik kamnoloma, da začne s takojšnjo ozelenitvijo ter sanacijo kamnoloma, ki se je v 28 letih z dveh hektarjev razširil že na 28 hektarjev površin. Krajani tudi zahtevajo, da se zmanjša moč razstreljevanja ter da se v vetrovnih dneh prekine z delom v kamnolomu, saj so veliko zapraševanje med drugim že zasledili tudi v Termah Zreče.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Marinček pojasnjuje
28. 08. 2000 00.00
Eno od ministrstev, kjer bodo morali zategniti pas, je tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo , čeprav inštituti že leta opozarjajo, da imajo premalo denarja za normalno delo. Večina raziskav je pod vprašajem, saj letošnji primanjkljaj Ministrstva za znanost in tehnologijo znaša kar 3 milijarde in 260 milijonov tolarjev. Vendar pa je preplah odveč, zagotavlja minister Marinček, saj je vlada na zadnji seji sredstva , potrebna za znanstvene projekte, že obljubila.
195144inđić: Zahod podpira Koštunico
28. 08. 2000 00.00
Predsednik Demokratične stranke in vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran 195144inđić je izjavil, da ima njihov
Freiru etapa, Zuelle vodi
27. 08. 2000 00.00
Aktualni svetovni prvak Oscar Freire je bil najhitrejši v šprintu druge etape kolesarske dirke Po Španiji. Španec je imel v zaključku etape več moči od Nizozemca Jana Koertsa, tretje mesto pa je zasedel Italijan Marco Zanotti. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal zmagovalec prologa Švicar Alex Zuelle.
Požari po Evropi
27. 08. 2000 00.00
Iz Grčije, Francije, Italije, Španije in s Hrvaške še vedno prihajajo poročila o gozdnih požarih, ki povzročajo ogromno škode. Najhuje je v Grčiji, kamor se je požar razširil iz Albanije, z močnim vetrom pa se ogenj približuje še iz makedonske smeri.
Priprave LDS na volitve v polnem teku
26. 08. 2000 00.00
Ožje vodstvo LDS v prostorih portoroškega hotela Palace danes končuje predvolilni programski posvet, ki ga je začelo včeraj. Predsednik stranke, ki je zadnjih nekaj mesecev v opoziciji,
Je avstralska policija preprečila katastrofo
26. 08. 2000 00.00
Policija na Novi Zelandiji je preprečila napad na jedrski reaktor v Sydneyu, ki je bil načrtovan med olimpijskimi igrami, je danes poročal časnik New Zealand Herald, poročanje pa je potrdila tudi policija v Sydneyu. Policija je namreč v Aucklandu odkrila glavni štab teroristov, v katerem so našli več natančnih načrtov mesta Sydney s posebnimi oznakami reaktorja.194160Jedrski reaktor v mestu Luca Heights na jugu Sydneya uporabljajo le v znanstvene namene in je edini v Avstraliji. Policija doslej ni aretirala nikogar, preiskava pa se nadaljuje. V ozadju načrtovanega napada naj bi bil po celem svetu znan teroristični voditelj Osama Bin Laden. Bin Laden trenutno živi v Afganistanu, kjer je 80 odstotkov ozemlja pod nadzorom talibanov, njegovo premoženje pa ocenjujejo na 300 milijonov ameriških dolarjev. Od napadov na ameriška veleposlaništva v Afriki tarča mednarodnih izsledovalcev teroristov. Ameriška zvezni preiskovalni urad FBI je na njegovo glavo razpisal pet milijonov ameriških dolarjev. Varnostne službe zahodnih držav ga smatrajo kot enega izmed najnevarnejših teroristov na svetu, saj naj bi organiziral celo vrsto krvavih atentatov. Vodi Islamsko fronto, združenje šestih največjih terorističnih skupin iz Afganistana, Egipta, Alžirije, Bangladeša, Pakistana in Kašmirja.
Opozorilni kolesarski krog
25. 08. 2000 00.00
Okrog trideset kolesarjev Ljubljanske kolesarske mreže je dopoldne po Ljubljani prevozilo opozorilni kolesarski krog. S tovrstnim protestom so želeli opozoriti, da pregost motorni promet v večjih slovenskih mestih, še najbolj pa v prestolnici, kolesarjem povzroča številne težave, hkrati pa hudo onesnažuje mestni zrak. Svoje ugotovitve in zahteve so med potjo izročili pomembnim slovenskim državnikom. Da bo rešila prometno zagato v ljubljanskem središču, je večkrat obljubila mestna uprava, pravijo kolesarji. S Kongresnega trga so se kolesarji najprej odpeljali do parlamenta, kjer jih je pričakal predsednik državnega zbora. Od tod so pot po Prešernovi ulici nadaljevali do Policijske uprave. Dvaindvajsetega septembra naj bi podobno kot drugje po Evropi tudi pri nas za motorni promet zaprli mestna jedra. 22. septembra na delovno mesto predsednik Kučan tako ne bo prišel z avtomobilom. Za kolesarje, tako je obljubil, se bo zavzel tudi premier Bajuk.
Preiskava nesreče Airbusa
25. 08. 2000 00.00
V nesreči Airbusa 320 v Bahrainu je umrlo vseh 143 ljudi, 135 potnikov in osem članov posadke. Vzrok za nesrečo še ni znan, po nekaterih podatkih naj bi se vnel eden od motorjev. Letalo družbe Gulf Air je bilo na poti iz Kaira proti glavnemu mestu Bahraina Manami in je v vode Perijskega zaliva strmoglavilo dvajset minut pred osmo zvečer po lokalnem času.
Aktivnosti Nove Slovenije
25. 08. 2000 00.00
Stranka predsednika slovenske vlade Andreja Bajuka je včeraj formalno ustanovila svet stranke, pospešeno pa ustanavlja tudi občinske odbore po vsej Sloveniji. Doslej so jih ustanovili že več kot 20, zadnjega pred dvema dnevoma, odbor Mežiške doline na Prevaljah. Tam je bil tudi predsednik stranke Andrej Bajuk, ki je med drugim poudaril, da Slovenija potrebuje novo politično opcijo, v kateri bodo lahko ljudje sodelovali in se v njej prepoznali.
Sotomayor si je oddahnil
24. 08. 2000 00.00
Kubanski skakalec v višino Javier Sotomayor si je po temeljitem zdravniškem pregledu v italijanski Pisi zagotovo oddahnil: njegov nastop na olimpijskih igrah v Sydneyu namreč ni več pod vprašajem. Po torkovi poškodbi stegenske mišice na atletskem mitingu v italijanskem Viareggiju je bil njegov nastop na letošnjem največjem športnem dogodku močno vprašljiv, saj so bile prve zdravniške diagnoze zelo pesimistične, podroben zdravniški pregled pa je pokazal, da bo sloviti Kubanec moral prisilno počivati le sedem dni.
Richard za previdnost in odločnost pred volitvami na Kosovu
24. 08. 2000 00.00
Francoski obrambni minister Alain Richard je med današnjim obiskom v Kosovski Mitrovici zatrdil, da mora biti mednarodna skupnost še posebej previdna in odločna v naslednjih dveh mesecih pred lokalnimi volitvami na Kosovu, ki bodo 28. oktobra. Richard se je v Kosovski Mitrovici srečal s francoskimi pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR.
Avtor ljubezenskega hrošča nedolžen
23. 08. 2000 00.00
Filipinska vlada je ovrgla vse obtožbe proti nekdanjemu študentu računalništva, osumljenemu, da je z virusom Love Bug okužil računalnike po vsem svetu. Ljubezenski virus, ki je pustošil maja letos, je povzročil za več kot 17 milijard dolarjev škode. "
Nekoliko cenejše delnice v Tokiu
23. 08. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes nekoliko znižali. Potem ko je dan prej zabeležil močan porast, je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, v sredo izgubil 18,09 točke in trgovanje končal pri 16.436,65 točke.
Generalni sekretar OPEC-a v Sloveniji
23. 08. 2000 00.00
V Sloveniji se že od včeraj mudi generalni sekretar OPEC-a, združenja največjih proizvajalk nafte in organizacije, ki nadzoruje cene nafte. Rilwanuja Lukmana sta včeraj sprejela zunanji in gospodarski minister, danes pa se je z gostom srečal tudi predsednik vlade Andrej Bajuk. Lukman je v pogovoru s slovenskim premierom opisal gibanje cen nafte na mednarodnem trgu, premier pa mu je predstavil gibanje cen naftnih derivatov v
Letno poročilo SŽ
22. 08. 2000 00.00
Slovenske železnice (SŽ) so si za lansko leto postavile cilj prepeljati skupno 13,8 milijona potnikov in opraviti 632 milijonov potniških kilometrov. Letno poročilo tega javnega podjetja, ki je izšlo te dni, navaja, da so bile v notranjem potniškem prometu načrtovane količine v celoti dosežene in s tem dosegle raven leta 1998, slabši pa so bili rezultati v mednarodnem prometu, kjer obseg dela že več let upada. Glede na načrt za leto 1999 je bilo v mednarodnem prometu doseženih približno 90 odstotkov količin, glede na leto prej pa so bile te količine nižje za približno 19 odstotkov.
Finančna slika predvolilne kampanje
22. 08. 2000 00.00
Republikanski predsedniški kandidat George W. Bush je v mesecu juliju zbral sedemkrat več denarja kot Demokrat Al Gore. Medtem, ko je Gore od donacij posameznikov zbral 771,000 dolarjev, je Bush prijavil prejemke v višini 5.4 milijona dolarjev. Bushu pri predvolilni kampanji ni bilo potrebno gledati na izdatke, Gore pa je bil pri izdatkih omejen na 15.3 milijonov dolarjev. Po zaključku obeh strankarskih konvencij kandidata ne smeta več prejemati prispevkov za kampanjo, iz državne blagajne pa bosta sedaj prejela vsak po 67.56 milijonov dolarjev. Od marca lani je Bush zbral rekordnih 95 milijonov dolarjev, Gore pa 75 milijonov. Za povečane stroške potovanja in medijske reklame v mesecu juliju je Bush potrošil blizu 10 milijonov, Gore pa okoli 2 milijona dolarjev, slednji predvsem na račun trikratnega povečanja osebja.
Nemcem še eno najžlahtnejše odličje
21. 08. 2000 00.00
V Lipici se je končalo mladinsko evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju. Tekmovalci so se pomerili v posamezni konkurenci, slavila pa je Nemka Desiree Schurf s konjem Maldini. S tem so Nemci domov odnesli še eno najžlahtejše odličje, v soboto so namreč slavili v ekipni tekmi. Slovenci se niso uvrstili v finalno tekmovanje. Schurfova je ugnala rojaka Nikolasa Kroenckeja s konjem Larsom, s katerim je na sobotni tekmi zbrala enako število točk. Tretja je bila Avstrijka Victoria Max-Theurer s konjem Falcao, četrta pa spet Nemka Isabelle Kettner s konjem Avandgard in s tem samo še potrdila nemški primat v tem športu. "Vse razen zmage bi bilo za nas veliko razočaranje. Desiree in Nikolas sta bila že v ekipni tekmi najboljša, z malo več sreče pa bi lahko osvojili tudi tretje mesto. Slovenci v nedeljo niso nastopali, saj se niso uvrstili med 12 najboljših po uvodni tekmi, niti se jim ni uspelo uvrstiti v tolažilno tekmo, kar so si potihem nadejali pred prvenstvom. "V končni fazi moramo za uspeh šteti že to, da smo sodelovali na prvenstvu. Že samo podatek, da imajo v malo večjem nemškem klubu več mlajših jahačev kot celotna Slovenija, pove svoje, zato izidov svojih varovancev ne štejem za neuspeh," je po koncu tekmovanja povedala vodja reprezentance Mojca Koren.
Ameriškega dezerterja prijeli v Izraelu
21. 08. 2000 00.00
Izraelske oblasti so danes v bližini Tel Aviva po večdnevnem iskanju le prijele ameriškega častnika Jeremiaha Mathisa (49), ki je dezertiral in se z vrsto zaupnih vojaških dokumentov iz ZDA zatekel v Izrael. Podpolkovnik iz San Antonia v zvezni državi Teksas je več let delal za ameriške tajne službe. Odkar je sprejel judovsko veroizpoved in se priključil neki ortodoksni judovski sekti, ga je vleklo v Izrael, kjer živi tudi njegova prijateljica. Med selitvijo Izrael naj bi vzel s sabo kar dve nabito polni torbi z zaupnimi vojaškimi dokumenti, ki pa jih izraelske oblasti še niso našle.
Doslej še brez groženj na OI
21. 08. 2000 00.00
Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je povedal, da doslej še niso prejeli nikakršnih groženj s terorističnimi napadi v času olimpijskih iger, ki se bodo v Sydneyju začele prihodnji mesec. Po njegovem mnenju so avstralski varnostni organi dovolj usposobljeni temeljito poskrbeti za varnost, zato kljub mnogim zahtevam niso pristali na to, da bi posamezne reprezentance pripeljale s seboj varnostnike in orožje. Zunanji minister je zavrnil govorice, ki so jih objavili domači mediji, da bodo predstavniki nekaterih držav v diplomatskih kovčkih skušali pretihotapiti orožje v Avstralijo, saj za to zaenkrat še ni nobenih dokazov. "S takšnimi dejanji bi lahko kršili Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, kar pa si verjetno ne želi privoščiti nobena država," meni Downer, ki je še povedal, da bodo še posebej pazljivi na športnike iz držav, ki so tradicionalno najbolj ogrožene pred terorizmom. Med takšnimi je še posebej izpostavil Izrael, vendar hkrati pristavil, da diplomati iz te države niso zahtevali spremstva lastnih oboroženih varnostnikov. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton pa je na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. "Uspeh iger je odvisen od poročanja svetovnih medijev. Veliko smo se naučili od prejšnjih prirediteljev, zato vemo, kaj novinarji potrebujejo za čim bolj učinkovito in hitro poročanje," je povedal nekdanji direktor avstralskega oddelka tiskovne agencije Associated Press (AP). Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Ena od loput Kurska nepoškodovana
20. 08. 2000 00.00