nižji
Elan si kljub manjši prodaji v letu 1998 prizadeva za profit
12. 08. 1998 07.32
Slovenski proizvajalec smuči Elan je v torek sporočil, da naj bi skupna prodaja s 167 milijona mark v letu 1997 padla na 160 milijonov mark v letu 1998, vendar vseeno pričakujejo, da se bodo izgube zadnjega leta spremenile v dobiček.
Clio najbolj prodajan avtomobil prvih sedmih mesecev
06. 08. 1998 13.56
Renault Clio je najbolj prodajan avtomobil prvih sedmih mesecev letošnjega leta. V tem obdobju je bilo prodanih 3984 vozil omenjene znamke, kar predstavlja 9,23-odstotni delež vseh v Sloveniji prodanih novih ''jeklenih konjičkov''.
V prvi polovici leta 6,1-odstotna rast izvoza
04. 08. 1998 14.53
Slovenija je v letošnjih prvih šestih mesecih izvozila za 4,36 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 4,97 milijarde dolarjev, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvi polovici leta znašal 610,14 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 87,7-odstotna. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1997 se je vrednost izvoza povečala za 6,1 odstotka, uvoza pa za 4,3 odstotka.
Južna Koreja: Julija presežek v zunanjetrgovinskem poslovanju
04. 08. 1998 08.08
Južna Koreja je kljub občutno nižjemu obsegu julijske blagovne menjave v tem obdobju ustvarila presežek v zunanjetrgovinski bilanci, ki je znašal 3,075 milijarde ameriških dolarjev.
V Zagrebu junija padle cene
22. 07. 1998 08.05
Drobnoprodajne cene so bile v Zagrebu junija za 0,3 odstotka nižje kot maja, medtem ko so bili življenjski stroški nižji za 1,1 odstotka, so pokazali podatki mestnega zavoda za načrtovanje. Cene blaga so v prodaji na drobno nižje za 0,4 odstotka, medtem ko so bile storitve dražje za 0,1 odstotka. V prvih šestih letošnjih mesecih so cene v prodaji na drobno porasle v Zagrebu za 6,3 odstotka, življenjski stroški pa za 8,6 odstotka glede na enako obdobje lani.
Letos nižji prihodek v trgovini z motornimi gorivi
12. 07. 1998 10.18
Prihodek v trgovini na drobno in pri prodaji motornih vozil je aprila znašal 121,4 milijarde tolarjev, kar je nominalno za 2,5 odstotka več kot v mesecu poprej in (prav tako nominalno) za 4,5 odstotka več kot lanskega aprila, so ugotovili v državnem uradu za statistiko. V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je prihodek teh trgovskih podjetij znašal 443,4 milijarde tolarjev in je bil za dvanajst odstotkov višji kot v lanskih prvih štirih mesecih.
Slovenske banke čaka obdobje prilagajanja zaradi uvedbe evra
11. 07. 1998 09.32
Slovenske banke se bodo morale zaradi evra spopasti s številnimi težavami doma in v poslovanju s tujimi finančnimi in nefinančnimi institucijami. Dr. Davor Savin z mariborske ekonomske poslovne fakultete je na seminarju Liberalizacija, privatizacija, integracija in koncentracija na finančnih in kapitalskih trgih, ki ga je v začetku minulega tedna pripravil Slovenski raziskovalni institut za management, opozoril, da bo do sprememb moralo priti na ključnih področjih bančnih dejavnosti, med katerimi so predvsem plačilni promet s tujino, devizni računi fizičnih oseb, menjalniški posli, upravljanje tveganj, posli na tujih trgih ter zakladništvo.
General Motors zaradi stavke doslej izgubil 1,2 milijarde dolarjev
02. 07. 1998 08.45
Stavka delavcev ameriškega avtomobilskega podjetja General Motors je podjetje stala že 1,2 milijarde dolarjev, sporočajo predstavniki podjetja. Zaradi tega bo poslovni rezultat drugega letošnjega tromesečja za enak znesek nižji. Stavki sicer še ni videti konca. V General Motorsu je do stavke prišlo že pred dvemi leti, takrat so izpad zaslužka ocenili na 900 milijonov dolarjev.
Rekorden promet Iskratela
03. 06. 1998 15.34
Obseg prodaje kranjskega podjetja Iskratel je lani prvič v njegovi osemletni zgodovini presegel 200 milijonov nemških mark (18,7 milijarde tolarjev). Poslovni načrt je bil presežen tako pri količini dobavljene opreme in obsegu storitev, kot tudi pri obsegu prodaje in prometa, je na današnji novinarski konferenci poudaril direktor podjetja Andrej Polenec.
Progres M 39 se je uspešno združil z Mirom
18. 05. 1998 08.55
Z orbitalno znanstveno postajo Mir se je uspešno združila ruska tovorna vesoljska ladja Progres M 39, poroča ruski radio Radio Rossiji.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Marca nizka proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah
02. 05. 1998 10.24
Pomanjkanje padavin v prvih letošnjih mesecih se je močno poznalo tudi v marčevskih proizvodnih rezultatih slovenskih hidroelektrarn, ki jim je marca uspelo zagotoviti le 124,1 milijona kilovatnih ur električne energije oz. za skoraj 29 odstotkov manj kot v istem mesecu lani. Marca doseženi rezultati v hidroenergetskih objektih so po pisanju glasila slovenskega elektrogospodarstva Naš stik tako kar za 43 odstotikov nižji od pričakovanj, zastavljenih v letošnji elektroenergetski bilanci. Manjkajočo energijo so nadomestile termoelektrarne, ki so v omrežje prispevale 916,9 milijona kilovatnih ur elektrike oz. za dobrih pet odstotkov več kot marca lani, ter dodaten uvoz. Slovenija je marca na tujem kupila 117,4 milijona kilovatnih ur elektrike, kar je za skoraj 180 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
Največ poslov sklenjenih z delnicami Krke
21. 04. 1998 10.02
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so v ponedeljek mešetarji sklenili le za 349 mio SIT prometa, ob čemer je SBI upadel za 20,2 točk na vrednost 1.682.7. Največ poslov je bilo tako po številu (119) kot po prometu sklenjenih z delnicami Krke in sicer 56,57 mio SIT, enotni tečaj pa se je oslabil za 1,6 odstotka.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Protesti okoli 50.000 brezposelnih po vsej Nemčiji za delovna mesta
07. 04. 1998 07.29
Brezposelni so po vsej Nemčiji danes že tretjič z zborovanji in drugimi akcijami protestirali proti krizi v zaposlovanju. Po prvih ocenah organizatorjev se je protestov v 300 mestih udeležilo 50.000 do 60.000 ljudi, kar je več kot na drugem protestnem dnevu marca.
OPEC: Potrjen sporazum o manjši količini črpane nafte
01. 04. 1998 09.16
Na posebnem zasedanju Združenja držav izvoznic nafte (OPEC), ki je bil v torek na Dunaju, so članice združenja potrdile sporazum o nižji količini dnevno črpane nafte. Kot je povedal naftni minister Savdske Arabije Ali el Naimi, bo 10 članic združenja svojo proizvodnjo nafte znižalo za 1,24 milijona sodčkov dnevno oz. 2,3 odstotka dnevno proizvedene količine članic OPEC. Sporazumu pa se ni pridružil enajsti član združenja Irak. Države, ki niso včlanjene v omenjeno združenje, bodo količino dnevno črpane nafte zmanjšale za 270.000 sodčkov. Kot so zatrdili predstavniki OPEC, bodo v primeru, da omenjeni ukrep ne bo prinesel ustreznega povečanja cen nafte, znova omejili količino proizvedene nafte. Cena nafte se je od oktobra znižala za 40 odstotkov.
Slovenija je januarja uvozila za 106 milijonov dolarjev več blaga kot izvozila
12. 03. 1998 15.26
Slovenija je januarja letos izvozila za 640,7 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 747,4 milijona dolarjev blaga. Po začasnih podatkih državnega urada za statistiko je januarski trgovinski primanjkljaj znašal 106,6 milijona dolarjev.
Letos se bodo nadzorovane cene dvignile za 6%
11. 03. 1998 16.29
T.i. nadzorovane cene, kot so elektrika, zemeljski plin, naftni derivati, učbeniki in drugi izdelki ter storitve, ki so pod pristojnostjo vlade, se bodo letos dvignile od šest do devet odstotkov. Letošnji dvig nadzorovanih cen bo na nižji ravni kot prejšnja leta, glavni val podražitev pa pa bo v letošnji prvi polovici leta, je povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. O letošnji 8-odstotni ciljni inflaciji pa je dejal, da jo bo sicer težko doseči glede na različne pritiske in 2,3-odstotno rast cen v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z lanskim decembrom. Zanesljivost in realnost napovedi o 8-odstotni rasti cen bo bolj jasna šele junija. Ministrstvo za ekonomske odnose naj bi v prihodnje namenjalo več pozornosti notranjemu trgu in vprašanjem varstva konkurence ter potrošnikov, zmanjševalo pa nadzor nad cenami. V košarici maloprodajnih cen vlada zdaj nadzira 18 odstotkov cen, kar je bistveno manj kot lani, ko je bil delež nadzorovanih cen skoraj tretjinski.
V Izraelu višja brezposelnost ob nižji gospodarski rasti
02. 03. 1998 08.42
Izrael bo po predvidevanjih ministrstva za finance letos dosegel kvečjemu 2-odstotno gospodarsko rast, kar je najmanj v zadnjem desetletju. Stopnja brezposelnosti naj bi dosegla rekordnih 8,7 odstotka. Na gospodarska gibanja v Izraelu bo predvidoma vplivala predvsem azijska gospodarska kriza, saj so pred tem strokovnjaki Izraelu napovedovali 3,5-odstotno konjunkturo. Padec prihodkov so zabeležili tudi na področju turizma in investicij.
Slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj lani manjši kot leta 1996
09. 02. 1998 16.05
Slovenija je lani izvozila za 8,372 milijarde dolarjev blaga, uvoz pa je znašal 9,358 milijarde dolarjev. Kot so sporočili z državnega statističnega urada, je zunanjetrgovinski primanjkljaj v letu 1997 dosegel 985,9 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 89,5-odstotna. V primerjavi z letom 1996 se je vrednost izvoza povečala za 0,8 odstotka, uvoz pa se je vrednostno zmanjšal za 0,7 odstotka. Primanjkljaj v letu 1996 je znašal 1,11 milijarde dolarjev.
Desetodstotna rast slovaškega izvoza
26. 01. 1998 08.46
Slovaška je v lanskem letu uvozila za 345,1 milijarde slovaških kron blaga in storitev, kar je 1,22 odstotka več kot leto poprej, medtem ko se je izvoz povečal za 9,2 odstotka in dosegel 295,6 milijarde kron, je sporočil državni sekretar v ministrstvu za gospodarstvo Jan Foltin. Zunanjetrgovinska menjava je tako tudi lani zabeležila primanjkljaj - 49,5 milijarde kron, ki pa je že precej nižji kot predlani (20,8 milijarde kron). Zunanjetrgovinski primanjkljaj je lani znašal 7,7 odstotka bruto družbenega proizvoda. Najpomembnejši trgovinski partner Slovaške je bila lani Evropska unija. V države petnajsterice je Slovaška lani izvozila za 139,9 milijarde kron blaga in storitev; uvoz iz EU je znašal 136,3 milijarde kron.
Tajski napredek pri gospodarskih reformah
24. 01. 1998 11.29
Tajska je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naredila "velik napredek" pri svojih gospodarskih reformah. Načrte IMF za premostitev finančne krize v tej državi naj bi zato "prilagodili spremenjenemu gospodarskemu okolju", je v petek v Washingtonu po pogovorih s tajskim finančim ministrom Tarrinom Nimmanahaemindo povedal direktor IMF Michael Camdessus. Pri tem naj bi pomembno vlogo igral predvsem nepričakovano nižji primanjkljaj v plačilni bilanci in spremenjeni proračunski podatki. Podrobnosti v zvezi s temi vprašanji bo razjasnila delegacija IMF, ki bo v začetku februarja odpotovala v Bangkok.
Slovenija največ izvaža v razvite države
14. 01. 1998 15.51
Slovenija je novembra lani izvozila za 743,5 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 797,4 milijona dolarjev blaga. Pokritost uvoza z izvozom je bila 93,2-odstotna, novembrski trgovinski primanjkljaj pa je znašal 53,9 milijona dolarjev.
19% bolgarskega prebivalstva živi v revščini
13. 01. 1998 09.35
Bolgarija je v ponedeljek zaprosila za človekoljubno pomoč v višini 286,1 milijona dolarjev, s katero bi 150.000 najrevnejšim prebivalcem pomagali preživeti zimo. Po ugotovitvah Svetovne banke 19 odstotkov prebivalstva v Bolgariji živi v popolni revščini, mesečni dohodki 92 odstotkov prebivalcev pa so nižji od 120 dolarjev, kar naj bi bil po določilih ZN prag revščine; 37.500 otrok živi v sirotišnicah - bodisi da so sirote ali pa so jih svojci zapustili, ker jih niso mogli preživljati.
Nižji zunanjetrgovinski presežek Peruja
03. 01. 1998 14.36
Peru je v prvih desetih mesecih leta 1997 zabeležil za 1,25 milijona ameriških dolarjev primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino, kar je po podatkih carinske uprave 26 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 1996. Vrednost uvoza je med januarjem in oktobrom lani znašala 6,95 milijarde dolarjev, medtem ko je perujsko gospodarstvo v istem času izvozilo za 5,7 milijarde dolarjev blaga.
Singer načrtuje drastično zmanjšanje števila delovnih mest
06. 12. 1997 11.23
Največji proizvajalec šivalnih strojev na svetu Singer Company namerava v okviru prestrukturiranja podjetja odpustiti 5968 delavcev, kar je 28 odstotkov vseh zaposlenih. Podjetje bo poleg tega proizvodnjo svojih industrijskih ter potrošniških šivalnih strojev vključilo v proizvodnjo nemškega proizvajalca šivalnih strojev Pfaff, ki ga je kupilo pred kratkim. V okviru prestrukturiranja načrtuje Singer precejšnje znižanje proizvodnih stroškov ter izboljšanje poslovnih rezultatov. Proizvodnjo šivalnih strojev naj bi preselili v države, kjer veljajo nižji stroški dela, hkrati pa zaprli več prodajaln, ki poslujejo z izgubo. Singer v letu 1997 pričakuje izgubo v višini 160 milijonov ameriških dolarjev.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Primanjkljaj v blagovni menjavi se zmanjšuje
11. 09. 1997 00.00
Slovenska podjetja so po predhodnih podatkih julija izvozila za 759 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 820,7 milijona dolarjev, tako da je bila pokritost uvoza z izvozom 92,5-odstotna, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je julija znašal 61,7 milijona dolarjev, kar je najmanjši mesečni primanjkljaj v minulih petih mesecih (nižji le še januarski). Julija je namreč v primerjavi z junijem izvoz porasel za 1,8 odstotka in je vrednostno najvišji mesečni izvoz letos, uvoz pa je upadel za 2,5 odstotka. Vendar pa so podatki o julijski blagovni menjavi manjši v primerjavi z enakim mesecem lani: izvoz je nižji za 1,9 odstotka, uvoz pa za 2,8 odstotka