nici
Osnutki nove pogodbe EU že na voljo
13. 12. 2000 00.00
Tretji dan po sklepu vrhunskega zasedanja EU o institucionalnih reformah je petnajsterici končno uspelo skupaj zbrati vse podatke o dogovoru, ki so ga v zgodnjih jutranjih urah ponedeljka v Nici dosegli voditelji petnajsterice.
Drnovšek zadovoljen z dogovorom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija, Slovaška, Madžarska in Češka pozdravljajo dogovor, sprejet na vrhu Evropske unije v Nici, so po srečanju v Bratislavi poudarili predsedniki vlad teh držav - Janez Drnovšek, Mikulaš Dzurinda, Viktor Orban in Miloš Zeman. Novi dogovor o institucionalni prenovi unije namreč odpira pot za širitev EU z letom 2003 in štiri države so prepričane, da bodo končale pogajanja za članstvo v EU do konca leta 2001. Tako Slovenija, Madžarska in Češka, sicer članice luksemburške skupine, kot tudi Slovaška, ki je pogajanja z EU začela kasneje, pa so izrazile upanje, da bodo lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Vlada zadovoljna z izkupičkom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija je v Nici iztržila sedem poslancev v parlamentu, svojega komisarja v Evropski komisiji in še 4 glasove v ministrskem svetu. Po mnenju slovenske vlade je to dober izkupiček. Nekatere majhne države pa menijo, da je nova pogodba napisana v prid velikim državam in so z razdelitvijo glasov v ministrskem svetu, kjer se sprejemajo pomembne odločitve nezadovoljne.
Slovenija bo imela svojega komisarja
11. 12. 2000 00.00
Po vstopu v Evropsko unijo bo Slovenija imela svojega komisarja v Evropski komisiji, štiri glasove v ministrskem svetu ter sedem poslancev v Evropskem parlamentu. Tako kaže dogovor o institucionalnih reformah, ki so ga na vrhunskem zasedanju v Nici po maratonskih pogajanjih okrog 4. ure zjutraj dosegli voditelji petnajsterice ter z njim odprli pot za izvedbo širitve.
EU dosegla dogovor
11. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so v današnjih zgodnjih jutranjih urah po petih dneh končali vrhunsko zasedanje v Nici in na doslej najdaljšem vrhu v zgodovini unije dosegli dogovor o institucionalni prenovi, ki odpira pot za izvedbo širitve. Po osemnajstih urah pogajanj so se odločili, da bodo v skladu z lastno zavezo novo pogodbo ratificirali najkasneje v dveh letih, tako da bi morala biti unija z začetkom 2003 pripravljena na sprejem novih članic.
Premier Drnovšek v Bratislavi
11. 12. 2000 00.00
V Bratislavi se je začelo srečanje premierov držav članic Višegrajske skupine. Srečanja se udeležuje tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ki bo skupaj s kolegi iz Slovaške Mikulašem Dzurindo, Češke Milošem Zemanom in Madžarske Viktorjem Orbanom ocenil izide vrha Evropske unije v Nici, ki se je končal zgodaj davi. V Bratislavi zaradi bolezni manjka poljski premier Jerzy Buzek.
Slovenija zadovoljna z dogovori
11. 12. 2000 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je izrazil zadovoljstvo z dogovori o institucionalnih reformah, ki jih je za izvedbo širitve na vrhu v Nici sprejela Evropska unija. "Stališča, ki jih je pred vrhom zagovarjala Slovenija, so v teh dogovorih sprejeta. Bistveno pa je, da bo EU od konca leta 2002 sposobna sprejemati nove članice," je v prvem odzivu dejal minister Bavčar.
Četrti dan zasedanja voditeljev EU
10. 12. 2000 00.00
V pričakovanju novega predloga francoskega predsedstva o institucionalni reformi, s katero se Evropska unija pripravlja na sprejem novih članic, se danes v Nici že četrti dan nadaljuje zasedanje voditeljev petnajsterice. Kljub še naprej močno različnim stališčem članic do nekaterih ključnih tem medvladne konference francosko predsedstvo ostaja prepričano v uspeh. Verjamem, da bo na koncu sklenjena kvalitetna nova pogodba, ki bo omogočila izvedbo širitve, je po zadnjem krogu pogajanj sinoči izjavil vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.
Sloveniji manjša moč v ministrskem svetu
10. 12. 2000 00.00
Francosko predsedstvo je voditeljem članic na zasedanju v Nici, ki se je zavleklo že v četrti dan, danes predložilo nov kompromisni predlog o najbolj občutljivi točki institucionalne reforme, o porazdelitvi glasov v ministrskem svetu. Za Slovenijo predlog v predvidenem številu glasov sprememb ne prinaša
Sloveniji komisar in štirje glasovi v svetu
09. 12. 2000 00.00
Po kompromisnem predlogu o institucionalni prenovi EU, ki ga danes v Nici obravnavajo voditelji članic petnajsterice, bi imela Slovenija ob pridobitvi članstva svojega evropskega komisarja vsaj do leta 2010 oziroma dokler število članic unije ne bi preseglo 20. V ministrskemu svetu pa bi imela Slovenija od skupaj 321 štiri glasove, toliko kot Latvija in Estonija oziroma enega več kot Ciper, Luksemburg in Malta, tri države z najmanj glasovi. V Evropskem parlamentu s 700 člani bi Sloveniji pripadlo sedem poslanskih sedežev, toliko kot Latviji, sicer pa več kot Estoniji, Cipru, Luksemburgu in Malti.
Vrh EU nadaljuje delo
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije nadaljujejo vrhunsko zasedanje v Nici, kjer razpravljajo o reformah EU, ki so potrebne za njeno širitev. Danes naj bi potrdili sklepe s prvega dela zasedanja, med drugim tudi o skupni varnostni in obrambni politiki in varnosti v prehrani, temi, ki je zaradi krize v zvezi z boleznijo norih krav v zadnjem času zelo aktualna. Popoldne se bodo začeli posvečati izključno institucionalni prenovi unije, s katero se pripravljajo na sprejem novih članic.
Nove članice že na volitvah EU 2004
08. 12. 2000 00.00
Vrh Evropske unije (EU) je danes v Nici izrazil upanje, da bodo prve nove članice že sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev, ki bodo junija 2004. Tokrat so članice prvič v uradnem dokumentu o širitvi soglasno omenile leto 2004 in se s tem pridružile Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji, ki sta takšno upanje že izrazila.
Slaba podpora članstvu v EU
08. 12. 2000 00.00
Manj kot polovica prebivalcev treh baltskih držav podpira članstvo svoje države v Evropski uniji, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava, ki so jo novembra izvedli v Latviji. Po ugotovitvah raziskave latvijskega državnega Urada za evropsko integracijo, opravljene pri tisoč prebivalcih iz Latvije, Litve in Estonije, članstvo v EU podpira 45 odstotkov vprašanih, proti jih je 34 odstotkov, 21 odstotkov pa je neopredeljenih. Po mnenju analitikov je takšen rezultat posledica slabe obveščenosti prebivalcev o EU.
Ukrepi EU za zajezitev širjenja BSE
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so na vrhunskem zasedanju v Nici danes potrdili ukrepe, ki so jih kmetijski ministri petnajsterice sprejeli za zajezitev širjenja bolezni norih krav (BSE). Tako bo od 1. januarja 2001 za šest mesecev na celotnem območju petnajsterice prepovedano živali za zakol krmiti s krmo, ki vsebuje snovi živalskega izvora. Kot je povedal francoski minister za evropske zadeve Pierre Moscovici, članice načeloma tudi niso nasprotovale, da bi se ukrep po potrebi podaljšal.
Drnovšek zmerno optimističen
08. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Španci enotni v boju proti terorizmu
08. 12. 2000 00.00
Predstavniki španske vladajoče desno-usmerjene Ljudske stranke in opozicijske Socialistične stranke so po večdnevnih pogajanjih danes dosegli dogovor, ki predvideva načine boja proti terorističnim akcijam v "baskovski državi". K dogovoru naj bi povabili tudi druge španske politične stranke.
EU vojaško bolj avtonomna
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Nici potrdili načrt, da bo petnajsterica v primeru prihodnjega samostojnega posredovanja v regionalnih krizah, torej v primeru, ko NATO ne bo posredoval, odločitve sprejemala avtonomno.
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Drnovšek in Rupel na vrhu EU
07. 12. 2000 00.00
Premier Janez Drnovšek se skupaj z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom udeležuje vrhunskega zasedanja Evropske konference, ki združuje članice EU in kandidatke za članstvo. Srečanje je sklicano tik pred začetkom vrhunskega zasedanja unije, na katerem naj bi petnajsterica dosegla dogovor o institucionalnih reformah in s tem odprla pot za izvedbo širitve. Zasedanje na vrhu se bo začelo s podpisom Evropske listine temeljnih pravic. Po tradicionalnem srečanju s predsednico Evropskega parlamenta bodo razprave posvečene širitvi, ekonomskim in socialnim temam, skupni zunanji in varnostni politiki, skupni evropski varnostni in obrambni politiki, aktualnim mednarodnim vprašanjem in drugim temam. Slovenska vlada od vrha EU v Nici pričakuje, da bo dosežen dogovor o notranji institucionalni reformi unije, ki je nujen predpogoj za širitev.
Drnovšek zmerno optimističen
07. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Demonstracije v Nici postale nasilne
07. 12. 2000 00.00
Demonstracije, ki od včeraj spremljajo vrh EU v Nici, so danes postale nasilne. Potem ko so nasprotniki globalizacije zažgali bančno izpostavo, metali steklenice in razbili več izložb ter skušali prevrniti barikade, so se na železniški postaji spopadli s policisti, ki so uporabili solzivec. Priče trdijo, da se je s policijo spopadlo je kakšnih 300 militantnih protestnikov, potem ko so izvedeli, da so njihovim italijanskim kolegom prepovedali vstop v Francijo. Po podatkih policije je bilo 16 policistov ranjenih, eden težje. Včeraj se je mirnih demonstracij udeležilo okoli 60.000 sindikalistov in aktivistov proti globalizaciji. Doseči želijo, da bi listina EU o temeljnih pravicah - z njeno razglasitvijo se bo vrh EU popoldne začel - postala zavezujoča in da bi podrobneje opredeljevala socialne pravice. V podporo širitvi pa se bodo danes v Nici zbrali tudi Mladi evropski federalisti in podprli institucionalne reforme unije
Demonstracije v Nici
06. 12. 2000 00.00
Pred vrhunskim vrhom držav evropske unije v Nici je na francosko riviero prišlo nekaj deset tisoč demonstrantov, večinoma članov delavskih sindikatov, tudi slovenskih. Od šefov svojih držav, ki bodo razpravljali predvsem o notranjih reformah unije, so evroproletarci zahtevali, da se pravice, ki izhajajo iz pogodb o delu priznajo za temeljne človekove pravice.
Schröder poziva k pogumu
06. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.
Luksemburg se je pripravljen odpovedati komisarju
05. 12. 2000 00.00
Luksemburg se je pripravljen odpovedati svojemu stalnemu članu v Evropski komisiji, če bi v komisiji po razširitvi Evropske unije uvedli načelo rotiranja, je danes za francoski radio dejal luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
Optimizem zunanjih ministrov
04. 12. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Bruslju niso uspeli uskladiti mnenj o ključnih vprašanjih prenove skupnih institucij. Kljub temu so prepričani, da bodo voditelji držav dogovor o institucionalni reformi podpisali na vrhunskem sestanku v Nici. Gre za izjemno pomembno reformo, brez katere širitev ni mogoča.
Pred vrhom EU v Nici
02. 12. 2000 00.00
Pred vrhom EU v Nici sta se danes v Hannovru srečala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Chirac je pred tem v Haagu, kjer se je mudil dopoldan, dejal, da pri vprašanju sprejemanja odločitev znotraj EU ne pričakuje nobenih težav med Nemčijo in Francijo. Z obiskom v Hannovru je predsedujoči EU končal obiske po članicah petnajsterice v pripravah na vrh, ki bo med 7. in 9. decembrom potekal v Nici, kjer bodo govorili predvsem o prenovi unijinih ustanov. Med Nemčijo in Francijo obstajajo določene razlike v stališču do razporeditve glasov. Chirac nasprotuje temu, da bi imela Nemčija na podlagi večjega števila prebivalcev več glasov v ministrskem svetu kot Francija.
Chirac proti večji teži Nemčije
30. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac odločno nasprotuje temu, da bi Nemčija v okviru bližnje institucionalne reforme Evropske unije dobila več glasov v svetu ministrov EU kot Francija. Nemško-francosko zavezništvo v Evropi sloni na pogojih o enakosti in od tega ni mogoče več odstopiti, je po poročanju španskih medijev na srečanju s španskim premierom Josejem Mario Aznarjem v Madridu danes poudaril Chirac. Chirac, čigar država do konca leta predseduje EU, je ob tem spomnil na spravo med Nemci in Francozi, ki sta jo po drugi svetovni vojni sklenila takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. "Po vseh vojnah s številnimi mrtvimi in grozodejstvi sta oba politika na podlagi enakopravnosti sklenila pakt o spravi," je dejal Chirac. Od tu ni več vrnitve. Španija bi bila načelno pripravljena Nemčiji na podlagi števila njenih prebivalcev priznati večjo težo v svetu ministrov EU. Vendar bo Aznar na bližnjem vrhu petnajsterice v Nici vztrajal pri tem, da sodi Španija v skupino petih "velikih" držav EU. Doslej so imele Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija v svetu ministrov po deset glasov, Španija pa osem.
EU o ekonomski stabilnosti kandidatk
27. 11. 2000 00.00
Ministri EU za gospodarstvo in finance bodo danes na zasedanju v Bruslju po pričakovanjih podali skupno mnenje o srednjeročni ekonomski in finančni stabilnosti kandidatk za članstvo. Mnenje bo nato vključeno v splošno poročilo o širitvi, ki ga za bližnji vrh v Nici pripravljajo zunanji ministri. Sicer pa ministrski svet za gospodarstvo in finance spodbuja k tesnejšemu področnemu dialogu med EU in kandidatkami. Po načrtih naj bi redna oblika dialoga stekla v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo uniji predsedovala Švedska. V mislih imajo ministri multilateralni forum, v okviru katerega naj bi se sestajali člani odbora EU za gospodarstvo in finance ter predstavniki prosilk za članstvo.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Chirac na Kosovu
25. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes dopotoval na nekajurni obisk na Kosovo. Na prištinskem letališču so ga sprejeli civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner, poveljnik mirovnih sil KFOR, general Carlo Cabigiosu, francoski sekretar za obrambo Jean-Pierre Masseret in poveljnik generalštaba francoske vojske, general Jean-Pierre Kelche.