nikdar
Kaj se je zgodilo z mehiško pisateljico Nellie Campobello?
26. 12. 1998 12.07
Mehiške oblasti iščejo 60 milijonov dolarjev vredno umetniško zbirko pisateljice Nellie Campobello, ki so jo do nedavnega imele za živo, čeprav je umrla že pred dvanajstimi leti, se je izvedelo iz uradnih virov. Odgovornosti za njeno smrt in izginotje umetnin sumijo Claudia Fuentesa, ki se je predstavljal kot pisateljičin zaupnik in edini, ki se ji sme približati. Nellie Campobello, avtorica več knjig o mehiški revoluciji, je slovela tudi kot čudovita plesalka in koreografinja. Nato pa so v zvezni državi Hidalgo na severu Mehike oblasti našle mrliški list o njeni smrti zaradi srčnega napada leta 1986. Podpisani Claudio Fuentes nikdar ni javno razkril njene smrti, ampak je oblasti celo navajal k prepričanju, da pisateljica še živi. Preimenovan v Cifuentesa je lani prijavil krajo pisateljičine zbirke 40 umetnin, med njimi slik muralista Joseja Orozca, zato sumijo, da je sam zakrivil smrt Nellie Campobello in ukradel umetnine.
Hakim zavrnil sodelovanje z Washingtonom in Londonom za strmoglavljenje vladajočega režima v Bagdadu
26. 12. 1998 09.51
Vodja iraške šiitske opozicije ajatolah Mohamed Hakim je odločno zavrnil sodelovanje z Washingtonom in Londonom za strmoglavljenje vladajočega režima v Bagdadu, češ da lahko to stori le iraško ljudstvo. Kot je predsednik vrhovne skupščine islamske revolucije ASRI s sedežem v Iranu dejal v petkovem pogovoru za uradno iransko agencijo IRNA, največje opozicijsko gibanje nikdar ni privolilo v sodelovanje z ZDA niti z Veliko Britanijo. ASRI se z rednimi oboroženimi napadi iz Teherana na režim in vojsko v šiitskih pokrajinah na jugu Iraka bori za vzpostavitev islamske republike v Iraku.
Nov val protestov v Džakarti
07. 12. 1998 09.51
Glavno mesto Indonezije, Džakarto, je danes zajel nov val demonstracij. Pred stavbo Združenih narodov se je zbralo okoli sto študentov iz Vzhodnega Timorja, ki so ob obletnici napada indonezijske vojske pred 23 leti zahtevali takojšenj umik vojske s tega območja.
Umrla izumiteljica plenic za enkratno uporabo
20. 11. 1998 08.51
Generacije mladih staršev, ki uživajo njen izum, niso nikdar slišale za izumiteljico. Mati plenic za enkratno uporabo Marion Donovan je umrla v bolnišnici na Manhattnu, stara 81 let, piše The New York Times.
Mick Jagger bo z Martinom Scorsesejem pisal scenarij
07. 11. 1998 10.02
Pevec skupine Rolling Stones Mick Jagger je napovedal, da bo v sodelovanju z ameriškim režiserjem Martinom Scorsesejem napisal scenarij za film o vzponu nekega mladeniča z uličnega življenja New Yorka 50-ih let v vrhove show-businessa, je poročal pariški časnik Le Parisien, ki se sklicuje na Jaggerjev pogovor za francosko televizijo.
Črna lista potnikov britanskih letalskih družb
05. 11. 1998 07.55
Britanski letalski prevozniki bodo uvedli črno listo potnikov, ki zaradi svojega obnašanja ne bodo nikdar več smeli potovati z njihovimi letali, so se odločili na združenju britanskih letaskih prevoznikov.
Hittler in ne Hitler
26. 08. 1998 07.40
Življenje za Adolfa Hittlerja, upokojenega voznika avtobusa, ni bilo vedno posejano z rožicami. Kot sam pravi, je imel zaradi imena, ki se od imena nekdanjega nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja razlikuje le za eno črko, veliko težav tako v zasebnem kot poklicnem življenju. V pogovoru za časopis Focus je Hittler pojasnil, da še vedno dobiva številne telefonske klice, in to celo sredi noči, s sporočili kot: ''Boš že še plačal za plinske celice!''
Sarkofag Karla Velikega bodo restavrirali v Berlinu
19. 08. 1998 13.29
Po napovedih iz muzeja v Paderbornu bodo sarkofag Karla Velikega, ki je več kot 1100 let shranjen v francoskem mestu Aix-la-Chapelle, restavrirali v Berlinu. Z izjemo ''ugrabitve'' s strani Napoleonove vojske leta 1794 ni rimski sarkofag, ki ga je Karel Veliki prinesel iz Italije, nikdar zapustil omenjenega francoskega mesta. Sarkofag, okrašen z mitološkimi prizori, naj bi predstavljal predvsem vezni člen med rimskimi cesarji in karolinškimi voditelji. Leta 1843 se je sarkofag ob prenosu v katedralo v Aix-la-Chapelle razlomil na 12 kosov in vse od takrat je zaradi slabega popravila v ''obžalovanja vrednem stanju'', kot menijo strokovnjaki. Zato naj bi sarkofag, dolg 2,2 metra, restavrirali v muzeju antikvitet in bizantinskih umetnin v Berlinu. Okostje Karla Velikega, ki naj bi ga ob smrti leta 814 položili v omenjeni sarkofag, je od leta 1215 shranjeno v zlatem oltarju v katedrali v Aixu. Restavrirani sarkofag naj bi prihodnje poletje predstavili na razstavi umetnosti in kulture iz karolinške dobe, ki jo pripravljajo v nemškem mestu Paderborn.
200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma
09. 08. 1998 09.42
Nemčija je pod pritiskom judovskih predstavnikov in ameriških odvetnikov, še posebej po padcu t.i. železne zavese, včeraj sporočila, da bo namenila 200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma, ki doslej niso prejele še nobene odškodnine, ker so po drugi svetovni vojni živele v komunističnih državah. Nekdanja zahodna Nemčija je sicer državam, ki so po drugi svetovni vojni sodile pod okrilje Sovjetske zveze, že izplačala 1,8 milijarde mark, vendar pa ni denar nikdar prišel v roke posameznikov, ki so trpeli v času nacizma. Po judovskih in nekaterih drugih ocenah naj bi bilo takšnih žrtev v vzhopdnoevropskih državah najmanj 45.000. Iz omenjenega sklada naj bi zdaj izplačali odškodnino 18.000 ljudem. Skupno je Nemčija za preživele žrtve nacističnega režima doslej namenila že več kot 100 milijard mark.
Obtožbi zaradi dopinga na dirki po Franciji
29. 07. 1998 07.51
Francoski pravosodni organi so začeli uradno preiskavo proti dvema uradnikoma francoske kolesarske ekipe TVM, pri katerih so marca letos v avtomobilu našli nedovoljeno poživilo EPO. V preiskovalnem postopku bosta športni direktor Cees Priem in ruski zdravnik Andrej Mihajlov, ki sta imela v vozilu ampule s prepovedano substanco.
V Singapurju je nudizem drag
08. 07. 1998 09.33
Ko sta se 29-letni Japonec Kazuhiro Inose in njegova maserka odpravila na singapursko plažo, kjer sta se nameravala gola okopati v morju, nista niti slutila, da bosta končala v zaporu in da bosta plačala kazen. Ko so ostali kopalci opazili, da gre za nudista, so poklicali policijo. ''Razvratneža'' sta bila aretirana in vsak je moral plačati kazen v višini tisoč singapurskih dolarjev (okoli 100.000 SIT) zaradi ''razvratnega obnašanja na javnem mestu''.
Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma
05. 05. 1998 14.53
Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.
Makedonija in Bolgarija blizu rešitvi jezikovnega spora
04. 04. 1998 10.02
Bolgarija in Makedonija sta blizu rešitvi dolgoletnega spora o tem, ali obe državi govorita isti jezik. Tiskovni predstavnik bolgarskega zunanjega ministrstva Radko Vlajkov je po pogovorih v Skopju povedal, da sta strani izrazili voljo, da poiščeta rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.
La Repubblica: Kubanski čudež
13. 02. 1998 17.15
Italijanska La Repubblica se v komentarju odziva na napoved kubanskih oblasti, da bodo izpustile več kot 200 političnih zapornikov. To je po mnenju časnika malo v primerjavi z več stotimi - po navedbah oporečnikov celo tisočimi - zaporniki, ki zaradi "razlogov vesti" še vedno sedijo v zaporih. Če pomislimo, jih je zelo veliko, ki jim režim Fidela Castra v preteklih desetih letih ni nikdar izkazal tolikšne milosti. To je čudež. In po vsem sodeč je to jasen in neizpodbiten uspeh vatikanske diplomacije. Papežev obisk je imel učinek, ki ga doslej ni dosegel še noben embargo ali politična misija.
Polovica Rusov se, kljub oživitvi religij, še vedno razglaša za ateiste
21. 01. 1998 09.13
Kljub oživitvi religije v postsovjetki Rusiji se več kot polovica Rusov še vedno razglaša za ateiste. V raziskav Ruskega centra za javnomnenjske raziskave se je 46 odstotkov vprašanih izreklo za neverujoče, 45 odstotkov je pravoslavcev, dva odstotka anketirancev pa sta islamske veroizpovedi. Približno 31 odstotkov vprašanih je izjavilo, da so vedno verjeli v boga, 13 odstotkov jih je vanj začelo verjeti po padcu komunizma, 26 odstotkov anketirancev pa ni nikdar verjelo v boga. Vsekakor pa je zanimivo, da je bilo kar 96 odstotkov vprašanih krščenih.