nikola

Martić konec tedna v Haag
07. 05. 2002 00.00
Nekdanji vodja krajinskih Srbov Milan Martić bo v Haag odpotoval do konca tedna. Martić je obtožen, da je kot predsednik samooklicane Republike Srbske krajine ukazal obstreljevanje Zagreba.

Rugova proti Miloševiću
03. 05. 2002 00.00
V Haagu se je danes nadaljevalo sojenje Slobodanu Miloševiću, na katerem je pričal kosovski predsednik Ibrahim Rugova. Pred sodiščem pa je prvič nastopil nekdanji podpredsednik jugoslovanske vlade Nikola Šainović in zanikal vse obtožbe.

Šainović in Gruban v Haagu
02. 05. 2002 00.00
V Haag sta danes dopotovala Nikola Šainović in Momčilo Gruban, ki ju haaško sodišče za vojne zločine obtožuje vojnih grozodejstev. Pred odhodom je Šainović izjavil, da ne bo pričal proti Slobodanu Miloševiću.

Del Pontejeva: Mladić je v Beogradu
01. 05. 2002 00.00
Nekdanji vojaški vodja bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki je na seznamu iskanih haaškega sodišča, naj bi se po besedah tožilke Carle Del Ponte nahajal v Beogradu. To naj bi priznale tudi srbske oblasti.

Podpora zvezi ZRJ - Črna gora
30. 04. 2002 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s črnogorskim predsednikom Djukanovićem izrazil podporo dogovoru o ohranitvi zveze med Srbijo in Črno goro vsaj za naslednja tri leta. Haaška obtoženca Nikola Šainović in Momčilo Gruban pa bosta v četrtek odpotovala v Haag.

Ojdanić se ima za nedolžnega
27. 04. 2002 00.00
Nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić, ki ga obtožujejo zločinov proti človeštvu med vojno na Kosovu leta 1999, se je pred haaškim sodščem zagovarjal kot nedolžen.

Ojdanić prispel v Haag
25. 04. 2002 00.00
Načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić je prispel v Haag, kjer se bo zagovarjal pred obtožbami, ki ga bremenijo vojnih zločinov na Kosovu v letu 1999. Pred odhodom je dejal, da bo na sodišču dokazal svojo nedolžnost.

ZDA zadržujejo denar za ZRJ
02. 04. 2002 00.00
Kljub temu da je ZRJ sprejela odlok o sodelovanju z mednarodnim sodiščem v Haagu, ZDA zahtevajo več konkretnih ukrepov. Tako je državni sekretar Colin Powell za nedoločen čas odložil sprostitev ameriške pomoči ZRJ.

Šainović pripravljen na Haag
15. 04. 2002 00.00
Nekdanji podpredsednik jugoslovanske vlade Nikola Šainović je oblastem v ZRJ sporočil, da se je pripravljen prostovoljno predati haaškemu sodišču.

Zakon je stopil v veljavo
12. 04. 2002 00.00
Z današnjim dnem je stopil v veljavo Zakon o sodelovanju ZRJ z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Ojdanić prvi odhaja v Haag
24. 04. 2002 00.00
Nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić, eden izmed haaških obtožencev, ki so se predali jugoslovanskim oblastem, bo jutri odpotoval v Haag. Kot je poudaril za 24 ur, bo tam dokazal svojo nedolžnost.

Šest prostovoljcev za Haag
23. 04. 2002 00.00
V predvidenem roku se je na poziv jugoslovanske vlade o prostovoljni predaji odzvalo šest haaških obtožencev, med njimi tudi nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić. Jugoslovanski predsednik Koštunica je pozdravil odločitev obtožencev.

Koliko jih gre v Haag prostovoljno?
22. 04. 2002 00.00
Opolnoči se je iztekel zadnji rok za prostovoljno predajo obtožencev haaškega sodišča. Od skupaj 23 so na predajo doslej pristali nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić, nekdanji voditelj krajinskih Srbov Milan Martić, oficir Vladimir Kovačević in pripadnik vukovarske trojke Mile Mrkšić.

Ojdanić privolil v predajo
21. 04. 2002 00.00
Nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić, ki ga haaško sodišče obtožuje zločinov zoper človečnost med vojno na Kosovu leta 1999, je privolil v predajo sodišču.

Podaljšan rok za predajo Haagu
21. 04. 2002 00.00
Jugoslovanska vlada je do ponedeljka opoldne podaljšala rok za prostovoljno predajo obtožencev haaškega sodišča. Na seznamu je 23 oseb, več obtožencev pa naj bi že poizvedovalo, kakšni so pogoji za predajo Haagu.

Imenovali nove člane sveta RTV Slovenija
24. 04. 2002 00.00
Poslanci so imenovali pet novih članov sveta RTV Slovenija in pet članov nadzornega odbora tega javnega zavoda. Opozicijski poslanci so med razpravo vladni koaliciji očitali klientelizem.

Nove podrobnosti v aferi posojila
15. 04. 2002 00.00
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, so denar poleg Rdečega križa posojale tudi številne javne ustanove kot so zdravstveni domovi, zavod za transfuzijo krvi, zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, centri za socialno delo, invalidske organizacije in šole.

Sporna posojila javnih ustanov
14. 04. 2002 00.00
Afera Rdeči križ, zaradi katere sta odstopila generalni sekretar RKS Mirko Jelenič in predsednik Vladimir Topler, je, kot kaže, le ena od javnih ustanov, ki so na enak način posojale denar.

Poskus samomora pred parlamentom
11. 04. 2002 00.00
Nekdanji srbski minister za notranje zadeve Stojiljković, ki ga je haaško sodišče obtožilo za vojne zločine, se je ustrelil pred jugoslovanskim parlamentom, potem ko je tudi spodnji dom sprejel osnutek zakona o sodelovanju s Haagom.

Winnetou in Old Shatterhand še živita
02. 04. 2002 00.00
Winnetou in Old Shatterhand sta brata, ki živita v srbskem mestu Čičevci in ne na izmišljenem Divjem zahodu pisatelja Karla Maya.

Nove priče v aferi RK
28. 02. 2002 00.00
Po odstopu Mirka Jeleniča z mesta generalnega sekretarja Rdečega Križa Slovenije, se oglaša vse več ljudi, ki priznavajo ali na novo odkrivajo, da so bili vmešani v domnevno nedovoljene finančne posle.

Denar RK je bil oplemeniten
28. 02. 2002 00.00
Mirko Jelenič, ki je včeraj ponudil svoj odstop z mesta generalnega sekretarja slovenskega RK, je zatrdil, da samo dober gospodar oplemeniti svoja sredstva in da je RK resnično posojal denar. O sprejemu odstopa se mora izreči generalna skupščina, ki pa se še ni sestala. Kdaj se bo, se še ne ve.

Nekdanji predsednik pred haaškim sodiščem
10. 02. 2002 00.00
Haaški proces proti nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću bo prvo sojenje kakemu nekdanjemu predsedniku države od ustanovitve haaškega sodišča leta 1993.

Šoštar najboljši jugoslovanski športnik
26. 12. 2001 00.00
Vaterpolski vratar Aleksandar Šoštar je bil v že tradicionalnem, 45. izboru časnika Sport razglašen za najboljšega športnika v ZR Jugoslaviji v letu 2001.

10 let interneta v Sloveniji
06. 11. 2001 00.00
Pred desetimi leti se je v Sloveniji prvi računalnik povezal v svetovno računalniško omrežje internet. Sprva je bila povezava možna le na Inštitutu Jožef Stefan, danes pa internet uporablja 23 odstotkov Slovencev.

Deseta obletnica interneta
06. 11. 2001 00.00
Deseto obletnico interneta v Sloveniji so s slavnostno prireditvijo v poslovni stolpnici TR3 obeležili slovenski strokovnjaki in častni gost, dr. Rob Blokzijl, predsednik Evropske organizacije za koordinacijo interneta RIPE.

Preambula ustave še vedno sporna
30. 10. 2001 00.00
Ena od dveh albanskih strank, ki sta zastopani v makedonskem parlamentu, stranka Demokratičnega napredka, je zavrnila besedilo nove preambule makedonske ustave.

V Skopju dogovor o besedilu preambule ustave
26. 10. 2001 00.00
Javier Solana je danes v Skopju z makedonskimi voditelji dosegel dogovor o besedilu preambule ustave, ki bo omogočil tudi skorajšnje sprejetje 15 ustavnih dopolnil.

Trgovina z mamili
31. 08. 2001 00.00
Po aretaciji dveh slovenskih avtoprevoznikov v Veliki Britaniji, je slovenska policija včeraj aretirala tudi lastnika podjetja.

Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.