nizozemska vlada
Med 50 rekorderji z najvišjimi plačami v javnem sektorju 48 zdravnikov
09. 01. 2023 10.07
Na portalu plač javnega sektorja je objavljenih 50 najvišjih plač v javnem sektorju za oktober prejšnjega leta. Med rekorderji so tudi tokrat zaposleni v zdravstvu, v glavnem zdravniki, vsi pa so prejeli bruto plačo nad 10 tisoč evri, najvišja plača pa je bila izplačana zdravniku ljubljanskega Kliničnega centra v višini 15.156 evrov. Druga najvišja plača je bila prav tako izplačana v UKC Ljubljana v znesku 15.091 evrov. 15 najbolje plačanih zdravnikov prihaja iz UKC Ljubljana, dva iz UKC Maribor, med rekorderji pa je tudi veliko zaposlenih v zdravstvenih domovih in še nekaterih drugih bolnišnicah.
'Svet je lahko še enkrat videl, kako lažnive so izjave, ki jih dajejo v Moskvi'
08. 01. 2023 09.18
V Ukrajini je v soboto pozno zvečer prenehala veljati enostranska prekinitev ognja, ki jo je za pravoslavni božič razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v večernem nagovoru prekinitev ognja označil za laž. Iz Ukrajine so sicer tudi med prekinitvijo ognja poročali o obstreljevanju.
'Z detektorji kovin in lopatami 'oborožene' skupine tavajo po poljih'
07. 01. 2023 11.55
Mirna vasica na Nizozemskem je čez noč postala tarča lovcev na nacistični zaklad, ki naj bi bil tam zakopan pred skoraj 80 leti. Državni arhiv je namreč objavil zemljevid, ki naj bi razkrival njegovo lokacijo.
Rutte se je uradno opravičil za sužnjelastniško preteklost Nizozemske
19. 12. 2022 17.43
Nizozemski premier se je uradno opravičil za 250-letno vpletenost Nizozemske v trgovanje s sužnji, kar je označil za zločin proti človeštvu. "V imenu vlade se opravičujem za pretekla dejanja nizozemske države," je dejal v odzivu na poročilo, ki ga je naročila vlada.
Podpora širitvi schengna na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo
02. 12. 2022 14.06
Parlamentarni odbori za zadeve EU, zunanjo politiko in notranje zadeve so danes na zaprtem delu seje podprli stališče vlade glede širitve območja schengna na Hrvaško, na odprtem delu pa še stališče glede širitve na Bolgarijo in Romunijo.
Čaka nas velika energetska prenova
20. 11. 2022 08.30
Čeprav so natančna pravila na evropski ravni še nedorečena, se že kažejo obrisi načrtov, ki bodo Evropo in s tem tudi Slovenijo potisnili na pot velike energetske prenove s ciljem večje energetske učinkovitosti. Vse nove stavbe bodo od leta 2030 morale biti brezemisijske, vse javne že 3 leta prej. Slovenija bo morala spisati nacionalne načrte prenove stavb. Posodobiti energetsko izkaznico in energetske sisteme za hlajenje in ogrevanje. Prihajajo energetske skupnosti in energetsko pogodbeništvo ter izdatna evropska sredstva.
'Skrajni čas je za vstop Hrvaške, Bolgarije in Romunije v schengen'
16. 11. 2022 12.57
Skrajni čas je, da Hrvaška, Bolgarija in Romunija postanejo članice schengenskega območja, je poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Po njenih besedah namreč izpolnjujejo vse pogoje, na vstop pa je pripravljeno tudi schengensko območje.
Tudi Nemčija odstopa od pogodbe o energetski listini
11. 11. 2022 19.40
Nemčija se je pridružila vedno daljšemu seznamu evropskih držav, ki so napovedale odstop od pogodbe o energetski listini, ki po opozorilih kritikov ščiti naložbe v fosilna goriva. Odstop od pogodbe so pred tem med drugimi že napovedale tudi Slovenija, Francija in Nizozemska.
Slovenija sprejela pobudo za odstop od Pogodbe o energetski listini
10. 11. 2022 15.02
Vlada je na seji sprejela pobudo za odstop od Pogodbe o energetski listini, s tem pa se pridružuje vrsti drugih držav Evropske unije, ki so že odstopile od pogodbe, kot je na primer Italija. Gre za mednarodno pogodbo, ki je namenjena zaščiti tujih naložb, kot so po seji pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, pa je skozi leta začela izgubljati na pomenu in danes so zaveze v njej preživete in zastarele. Dokončno bo o odstopu od pogodbe odločil DZ.Pogodba je po mnenju stranke Levica sporna predvsem zato, ker ovira prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in druge ukrepe za varovanje okolja.
Vrh EU neuradno zbližal stališča o soočenju z energetsko draginjo
20. 10. 2022 06.26
Voditelji držav članic EU so v Bruslju po neuradnih informacijah nekoliko zbližali stališča o nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Zaenkrat so sicer opravili zgolj prvi krog razprave, v katerem se je pokazalo, da so članice razdeljene na tri tabore. 16 držav naj bi podpiralo uvedbo dinamične kapice za omejitev špekulativnih dvigov cen na plinskem trgu in uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. V razpravi pa se je pokazalo, da poleg tega tabora, ki je pripravljen tudi nekoliko popustiti pri omejevanju cen plina, obstajata še dva. Južne članice si želijo predvsem več možnosti za financiranje ukrepov za soočanje z draginjo, Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Danska pa medtem vztrajajo pri nasprotovanju omejevanju cen.
Hrvaška od Francije po letalih kupuje še protiletalski sistem
18. 10. 2022 12.33
Hrvaška bo od Francije do konca leta kupila protiletalski sistem kratkega in srednjega dosega, vreden okoli pol milijarde evrov. Hrvaška je s Francijo lani podpisala sporazum o strateškem sodelovanju, kamor spada tudi vojaško sodelovanje. Od Francije je kupila tudi vojaška letala.
'Če ima kdo predlog, kaj je boljše od Nata, sem se z njim pripravljen pogovarjati'
04. 10. 2022 06.00
Kočevski župan Vladimir Prebilič še vedno cilja na uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev, čeprav mu ankete tega ne napovedujejo. Kot pravi, bodo soočenja kandidatov premešala karte, saj bodo v ospredje prišle vsebinske razprave. Strokovnjak za obramboslovje in predavatelj na Fakulteti za družbene vede tudi opozarja, da nekateri pozivi k izstopu iz Nata, kljub vsem njegovim napakam, niso dobro premišljeni, nevtralna drža pa da bi dejansko peljala v delno militarizacijo družbe, na katero pa nismo pripravljeni. Poudarja tudi pomen decentralizacije države, pri aktualnem predsedniku pa pogreša "več odločnosti in jasne drže". Kot pravi, mora predsednik s svojim stališčem in prezenco jasno povedati, kadar se stvari v družbi ne odvijajo v dobrobit vseh.
Kateri monarhi in voditelji se bodo udeležili kraljičinega pogreba?
17. 09. 2022 18.00
Na ponedeljkovem pogrebu britanske kraljice Elizabete II. se bo v Londonu zbrala (morda doslej) največja kraljeva smetana v tem stoletju. Z Bližnjega vzhoda in Azije naj bi prispeli vladajoči monarhi, prestolonasledniki in kraljeve družine, vendar so prav člani evropskih kraljevih hiš tisti, ki so bili v posebej tesnem odnosu z Njenim veličanstvom, nekateri kot prijatelji in mnogi kot sorodniki. Poleg monarhov je prisotnost skoraj obvezna za voditelje svetovnih držav. Kdo se bo torej udeležil pogreba in v kakšnem sorodstvenem razmerju je s kraljico Elizabeto II.?
'Država je polna in potrebujejo prostor, kmetje pa imamo zemljo, ki jo želijo'
07. 09. 2022 09.17
Bodo prej klonili kmetje ali bo klecnila vlada? To vprašanje postaja vse bolj vroče na Nizozemskem, kjer dogajanje kaže, kako težko je v resničnem svetu, ne na papirju, uskladiti zelene ambicije z njihovimi potencialnimi gospodarskimi učinki.
Spopad z draginjo: milijarde za podjetja, nižje trošarine, omejitve cen
06. 09. 2022 07.53
Vse hujša inflacija je celotno Evropo spravila v novo krizo. Vlade pa se ob draginji z različnimi ukrepi trudijo zaščititi gospodinjstva in podjetja. Od enkratnih izplačil, subvencij, do znižanja DDV na energente in uvedbe zgodnje meje cen. Pa tudi s sprostitvijo likvidnostnih jamstev. Inflacija je namreč julija dosegla najvišjo vrednost doslej, Evropi pa se v energetski krizi obeta dolga in težka zima.
Rusija: Dokler bodo sankcije, plina ne bo
05. 09. 2022 19.05
Rusija je konec avgusta zaradi vzdrževanja za 'tri dni' zaprla plinovod Severni tok 1. A med pregledom so odkrili, da cev 'pušča', zato so ponovno dobavo plina zamaknili za nedoločen čas. Sedaj Rusija sporoča, da bo Evropi plin začela dobavljati, ko bo ta umaknila sankcije, sprejete zaradi ruske agresije na Ukrajino. Evropa jim odgovarja, naj z izsiljevanjem prenehajo.
Vojna v Ukrajini razdrla višegrajsko enotnost, Golobov govor redkost
11. 08. 2022 11.20
Foreign Policy je objavil daljšo analizo političnega dogajanja v Evropi. Uvodoma so izpostavili junijski govor Roberta Goloba v Bruslju, kjer je tudi v imenu ostalih držav naslovil energetske probleme Evrope. Opozorili so tudi na oslabljeno Višegrajsko skupino po ruskem napadu na Ukrajino. Ko sta bili Nemčija in Rusija še v dobrih odnosih, se tudi državam vmes, predvsem Poljski in Madžarski, ni bilo treba postavljati v bran kateri izmed velesil. Zdaj, ko so se odnosi med Rusijo in Nemčijo popolnoma izjalovili, se je Poljska nagnila tesneje k Nemčiji, tudi vse ostale države srednje Evrope so se jasno odločile: pripadajo Evropi. Izjema ostaja Madžarska, ki ohranja prijateljske odnose z Rusijo.
Kako je bolgarska mafija prevzela nadzor nad ključno vstopno točko v EU
09. 07. 2022 12.08
Odhajajoča bolgarska vlada je zadnje vzdihljaje na oblasti izkoristila za razkritje dogajanja na ključni kontrolni točki na bolgarsko-turški meji. Kot trdijo člani vlade Kirila Petkova, je mejni prehod pod preteklimi vladami upravljala bolgarska mafija. Kriminalna združba je na meji jemala podkupnine in izsiljevala podjetja, oblasti pa so si zatiskale oči. Zaradi vseobsegajoče korupcije naj bi v EU tako prispela ogromna količina neustrezno pregledane hrane z visokimi ravni pesticidov.
Ustavno sodišče: Istospolni partnerji se lahko poročijo in posvojijo otroke
08. 07. 2022 14.11
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev. S tem je odločilo, da se istospolni partnerji lahko poročijo in skupaj posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. DZ ima šest mesecev za odpravo neustavnosti. Minister Mesec je napovedal, da bodo spremembe zakonodaje pripravljene v tednu ali dveh.
Kmetom predlagajo selitev in nove službe. Kaj pa cene hrane?
07. 07. 2022 11.16
Nizozemska vlada počne vse, kar je mogoče, da bi omejila proteste kmetov, ki hromijo državo. Ti so na drugi strani ogorčeni nad načrti vlade, da na nekaterih območjih, še posebej blizu naravnih parkov, drastično skrči kmetijsko dejavnost, še bolj pa jih jezi arogantni pristop. Predvideni ukrepi naj ne bi bili usklajeni niti z lokalnimi oblastmi.
Policija streljala na kmete: zaščita okolja ali slabo premišljene ideje?
06. 07. 2022 15.19
Nizozemska policija je na severu Nizozemske streljala na kmete, ki so protestirali proti načrtom za zmanjšanje emisij dušika. Policija je sporočila, da so se policisti odzvali na "nevarno situacijo", ko so kmetje, ki so se poskušali prebiti mimo blokade, da bi prišli na avtocesto v provinci Friesland, trčili v njihova vozila. V državi sicer že dlje časa vre med politiko in kmeti, prav tako ne manjka kritikov, ki se sprašujejo, ali ne bodo birokrati s slabo premišljenimi "zelenimi idejami" povzročili zgolj popoln prehranski kaos in nevzdržno visoke cene hrane.
Vrh Nata zaključen: Zavezništvo mora v 'nevarnem svetu' ostati močno in enotno
30. 06. 2022 19.39
Voditelji članic Nata so v Madridu sklenili tridnevno zasedanje, ki so ga zaznamovali močna politična sporočila in dejanski ukrepi v odziv na rusko agresijo v Ukrajini. Med najbolj odmevnimi je označitev Rusije za največjo grožnjo Natu, obenem v zvezi krepijo obrambno in odvračalno držo. Regiji južno od Nata pa so obljubili dodatno podporo. Rusija nadaljuje z iskanjem političnega, vojaškega in gospodarskega dobička, je medtem poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Poudaril je tudi, da mora ostati zavezništvo v tem "bolj nevarnem svetu" močno in enotno.
Članice Nata enotne: Rusija je največja grožnja za našo varnost
29. 06. 2022 06.30
Voditelji članic zveze Nato so sprejeli deklaracijo, v kateri so Rusijo označili za največjo in neposredno grožnjo varnosti zaveznic. Obenem so podprli nadaljnjo podporo Ukrajini ob spopadanju z rusko agresijo. Finsko in Švedsko pa so povabili k članstvu v zavezništvu. Obe državi sta se za vstop v Nato odločili zaradi ruskega napada na Ukrajino, vsaka država pa ima pravico samostojno odločiti, kateri zvezi se bo priključila, je bilo glavno sporočilo v razpravi poslancev.
Finančni ministri EU Poljski odprli pot do sredstev za okrevanje
17. 06. 2022 17.40
Finančni ministri EU so Poljski danes odprli pot za črpanje 35,4 milijarde evrov iz sklada za okrevanje po koronski krizi. Ta korak zaradi vprašanj, povezanih s spoštovanjem vladavine prava, v Uniji povzroča napetosti. Brez soglasja za svoj načrt ostaja Madžarska, ki obenem blokira dogovor glede minimalne obdavčitve podjetij.
Rusija prvih 100 dni vojne v Ukrajini zaslužila 93 milijard evrov
13. 06. 2022 09.22
Center za raziskave energije in čistega zraka (CREA) je s podrobnim sledenjem ruskih pošiljk nafte, plina in premoga razkril obseg prihodkov od fosilnih goriv, ki financirajo rusko nezakonito invazijo na Ukrajino.
Ruske oblasti ne načrtujejo novih ustavitev dobav plina
09. 06. 2022 21.06
Ruska vlada trenutno ne namerava ustaviti dobave plina nobeni državi več, je po navedbah ruskih virov povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Države, ki ne prejemajo več zemeljskega plina iz Rusije, so Poljska, Bolgarija, Finska, Nizozemska in Danska. Za zdaj na ta seznam ne bodo dodali novih držav.
Gazprom prekinja dobavo nizozemskemu energetskemu podjetju
30. 05. 2022 19.02
Ruski Gazprom bo ustavil dobavo plina nizozemskemu energetskemu podjetju GasTerra, ki je v delni državni lasti. V družbi namreč zavračajo plačevanje ruskega plina v rubljih, je sporočilo nizozemsko podjetje.
Na Slovaško odhaja 101 pripadnik Slovenske vojske
24. 05. 2022 18.07
V Vojašnici Edvarda Peperka v Mostah je potekala slovesnost pred odhodom prvega kontingenta na misijo Aktivnosti okrepljene pozornosti na Slovaško. V prvi fazi na Slovaško, v kraj Lešt, odhaja 101 pripadnik Slovenske vojske.
Levica: Nakup boxerjev je neracionalen
12. 05. 2022 08.23
Po tem, ko je minister za obrambo Matej Tonin v sredo podpisal Memorandum o soglasju k programu Boxer v okviru OCCAR in poudaril, da smo s podpisom končno tam, kjer bi morali biti pred 15 leti, so na obrambnem ministrstvu pojasnili podrobnosti projekta. Brigadir Anže Rode pa je pojasnil, da vozila s svojimi karakteristikami izpolnjujejo vse zahteve in bodo zaščitila življenja pripadnikov SV pri izvajanju nalog, obrambi Slovenije. Na nakup oklepnikov so se odzvali v Levici.
Stranke o problematiki starejših. Bodo njihove težave končno slišane?
22. 04. 2022 06.00
Slovenija je ena najstarejših evropskih držav. Že več kot petina prebivalcev države je starejša od 65 let, več kot pet odstotkov pa jih presega starost 80 let. Smo tudi družba, ki se med evropskimi državami stara najhitreje. Kljub temu pa so starejši že dlje časa na stranskem tiru politike. Poleg novih domov za starejše potrebujemo tudi celostno dolgotrajno oskrbo. Lani smo le dočakali "zgodovinski trenutek", ko smo sprejeli dolgo načrtovani zakon o dolgotrajni oskrbi. A to ni dovolj. Kako bi stranke urejale problematiko starejših?