noč

Noč preobratov na Floridi

16. 11. 2000 00.00

Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.

Reševalci iščejo še zadnja trupla

15. 11. 2000 00.00

Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.

Težave pri iskanju trupel

14. 11. 2000 00.00

Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.

Reševanje je izredno oteženo

13. 11. 2000 00.00

Reševalci so doslej iz predora pod Kitzsteinhornom v Kaprunu, kjer je v soboto v požaru, ki je zajel smučarski vlak, po uradnih podatkih umrlo najmanj 159 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci, v stranski jašek potegnili prvih 31 trupel umrlih smučarjev, ki naj bi jih še danes prepeljali iz predora, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Gerhard Huber, vodja reševalcev na Solnograškem. Poudaril je še, da je reševanje izredno oteženo, saj so trupla komajda razpoznavna.

Naporno delo za reševalce

13. 11. 2000 00.00

66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.

Mladi gospodar leta 2000

12. 11. 2000 00.00

Na Martinovo soboto so na Bizeljskem že četrtič izbirali najboljšega mladega gospodarja. Tokrat se je posebej izkazal 30-letni Primož Jesenko iz Spodnje Idrije, ki je najbolj prepričal strogo komisijo, občinstvo in svoje navijače. Primož Jesenko, ki gospodari na 51 hektarov veliki gorski kmetiji, se ukvarja z gozdarstvom in vzrejo bikov, med sedmimi prijavljenimi kandidati iz vseh slovenskih regij pa je pokazal največ znanja, logičnega razmišljanja in spretnosti. Kandidati so namreč morali predstaviti svojo kmetijsko panogo, vedenje o strojništvu, govedoreji, prašičereji in turizmu, finalisti pa so se morali izkazati še na kvizu.

Zmagovalec na festivalu mediteranskega filma

06. 11. 2000 00.00

Film Sangue vivo (Živa kri) italijanskega režiserja Edoarda Winspeareja je osvojil zlato Antigono, glavno nagrado na festivalu mediteranskega filma, so sporočili organizatorji festivala. Festival se je v francoskem mestu Montpellier končal ta konec tedna. Nagrado za igro je dobila Nurija Prims za vlogo v španskem filmu Tomandote Isabele Gardel, nagrado publike pa jugoslovanski film Nebeska udica Ljubiše Samardžića. Nagrada za kratkometražni film je šla Borbi petelinov izraelskega režiserja Sigalita Lipshitza, posebna priznanja v isti kategoriji pa so dobili še Zid Maročana Faouzija Bansaidija, Oh noč, oh pogled Sirijca Nidala Al-Dibsa in Izjava Italijanov Paola Genoveseja in Luce Miniera. Na letošnjem dvaindvajsetem festivalu mediteranskega filma so med 27. oktobrom in 5. novembrom predvajali 195 filmov iz 22 držav, od tega v rednem programu 13 dolgometražnih in 20 kratkometražnih filmov. Festival je med drugim predstavil tudi retrospektivo Luisa Bunuela, celoten opus Arturja Ripsteina, "noč groze" s filmi Daria Argenta, ciklus "erotika na italijanski način" ter večer filmov Giuseppeja Tornatoreja ob prisotnosti tega slavnega režiserja.

Policija ustrelila igralca

02. 11. 2000 00.00

ZDA pretresa nov škandal. Nek policist je minuli konec tedna na neki zabavi za noč čarovnic v Los Angelesu ustrelil igralca Anthonyja Dwaina Leeja, ker je nosil lažno pištolo. Policist Tarriel Hopper je skupaj s kolegom na kraj zabave prispel zaradi pritožbe enega od sosedov zaradi hrupa. Po besedah policista je Lee z okna vanj nameril pištolo. Hopper je v samoobrambi pričel streljati in pri tem ranil Leeja. Šele kasneje so ugotovili, da žrtev ni imela prave pištole, temveč lažno polavtomatsko pištolo, so povedali pri losangeleški policiji. Tem razlagam pa nasprotujejo nekateri očividci, ki se sprašujejo, zakaj sta policista prišla k zadnjim vratom hiše in ne k sprednjim. Lee je sicer znan med drugim po vlogah v filmu Lažnivec, lažnivec (Liar, Liar) ter v televizijskih nadaljevankah Newyorška policija (NYPD Blue) in Urgenca (ER).

Iz Kurska doslej dvignili 12 trupel

30. 10. 2000 00.00

Ruski potapljači so od minule srede iz jedrske podmornice Kursk, ki je 12. avgusta potonila v Barentsovem morju, potegnili trupla 12 mornarjev, je danes povedal tiskovni predstavnik ruske severnomorske flote Vadim Serga. V zadnjih 24 urah so potapljači iz devetega prekata podmornice dvignili osem trupel, je dodal Serga.

Konec vrha v Skopju

25. 10. 2000 00.00

S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko

V ZDA dovoljenih le 0,8 promila

24. 10. 2000 00.00

Po Clintonovem podpisu predloga zakona se bo najvišja dovoljena količina alkohola v krvi voznikov do leta 2004 znižala na 0,8 promila. Omenjeni zakon vzpostavlja najvišjo dovoljeno količino alkohola v krvi voznikov na nacionalni ravni, torej v vseh zveznih državah in na območju glavnega mesta Washington D.C. Zvezne države so imele doslej proste roke glede zakonskih omejitev o tem vprašanju, podobno pa bo tudi v prihodnje. Zakon namreč predvideva, da bodo države, ki ne bodo sprejele strogega zveznega standarda izgubile proračunska sredstva namenjena za izgradnjo in obnovo cest.

Slovaška v EU med prvimi

23. 10. 2000 00.00

Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.

Prijeli 72 tujih državljanov

22. 10. 2000 00.00

Policisti murskosoboške policijske uprave so preteklo noč prijeli 70 tujcev, ki so ilegalno prestopili slovensko mejo, zaradi neizpolnjenih pogojev pa so na mejnih prehodih na območju omenjene policijske uprave zavrnili 23 tujcev. Dva tuja državljana pa so ponoči prijeli tudi ilirskobistriški policisti.

Gladina reke Pad ostaja visoka

20. 10. 2000 00.00

Izredno stanje, ki so ga italijanske oblasti uvedle zaradi narasle gladine reke Pad, bo trajalo vsaj do nedelje, je povedal italijanski minister za notranje zadeve Enzo Bianco. Trenutno še obstaja nevarnost zrušitve nasipov, vendar je ta nevarnost vse manjša, saj se je pritisk vode na nasipe znatno zmanjšal. Še naprej pa je potrebno nadzorovati delto Pada. Zaradi naraslih voda v zadnjem tednu dni je umrlo 25 oseb, štiri pa še pogrešajo.

Spopadi se nadaljujejo

18. 10. 2000 00.00

Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.

Izraelska vlada podaljšala ultimat

10. 10. 2000 00.00

Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.

Jennifer Lopez bo prejela letošnjo nagrado Versace

10. 10. 2000 00.00

Ameriška glasbena in filmska zvezda Jennifer Lopez bo prejela letošnjo nagrado Versace Award 2000, ki jo podeljujejo v spomin na pred tremi leti umorjenega modnega kreatorja Giannija Versaceja. Nagrado so prvič podelili leta 1998, in sicer pop zvezdi Madonni. Revija Bilboard je poročala, da naj bi Lopezova nagrado prejela 20. oktobra v newyorškem Madison Square Gardenu. Lopezova je na letošnji podelitvi glasbenih nagrad grammy vzbudila veliko pozornosti, ko se je na odru pojavila v zelo odprti in prosojni Versacejevi obleki. Še isto noč so njeni občudovalci po celem svetu z uradne spletne strani nagrad grammy kar 650.000-krat sneli njeno fotografijo v omenjeni vpadljivi obleki.

Nadaljevanje spopadov na Zahodnem bregu

04. 10. 2000 00.00

V davišnjem streljanju v bližini Ramale na Zahodnem bregu sta bila ubita dva oborožena Palestinca. V oboroženih spopadih, ki so izbruhnili pretekli četrtek, je bilo doslej ubitih že najmanj 60 ljudi, več kot 1.300 pa je bilo ranjenih. Eden hujših zadnjih incidentov se je zgodil v bližini židovskega naselja Netzarim v Gazi, kjer so izraelski tanki in helikopterji obstreljevali zgradbo, v kateri naj bi se zadrževali paslestinski borci. Ulične bitke so se nadaljevale pozno v noč v bližini Betlehema na Zahodnem bregu, kjer je izraelska vojska uporabila tanke, kljub zagotovilom, da bodo omejili spopade. Palestinski voditelj Jaser Arafat je po današnjih pogovorih s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom v Parizu povedal, da je njegovo srečanje z izraelskim premierom Ehudom Barakom odvisno od tega, ali bo prišlo do oblikovanja mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala vzroke za izbruh najnovejšega vala nasilja na zasedenih ozemljih, zagotovila pa naj bi tudi zaščito civilistov pred "pokoli". Srečanje med Arafatom in Barakom je sicer predvideno ob 12.30 po srednjeevropskem času. Sicer je Arafat potrdil, da se bo po pogovorih z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright vrnil v Elizejsko palačo. Palestinskega voditelja v Parizu spremlja delegacija ministrov in svetovalcev, v kateri sta med drugim tudi vodja pogajalcev z Izraelom Saeb Erekat ter minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat. Egiptovski vladni časnik Al-Ahram pa danes poroča, da se bodo v četrtek v letovišču Šarm el-Šejk ob Rdečem morju na pogovorih o rešitvi krize sešli Arafat, Barak, Albrightova in egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Omenjeno srečanje je v torek potrdil tudi Barakov kabinet.

16 dolarjev za grozote v Auschwitzu

04. 10. 2000 00.00

Niti ena noč v življenju Joszefa Schneiderja ne mine brez podoživljanja grozot, ki so se mu pripetile, potem ko je bil leta 1944 iz rodne Madžarske deportiran v Auschwitz. Odškodnina, ki mu jo je za to, kar je preživel v nacističnem koncentracijskem taborišču, dodelila madžarska vlada, je samo še dodala sol na rano, ki se nikoli ne bo zacelila. Madžarska vlada mu je namreč izplačala 16 dolarjev odškodnine za smrt njegovih petih bratov, ki so umrli v Auschwitzu. Madžarska je edina vzhodnoevropska država, ki izvaja program odškodnin za kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, majhne vsote pa opravičujejo z desetletji komunistične vladavine, ki so osiromašila državo.

Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih

02. 10. 2000 00.00

Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.

Nasilje na Zahodnem bregu

30. 09. 2000 00.00

Že tretji dan divjajo na Zahodnem bregu in v Gazi spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi enotami, v katerih je bilo doslej ranjenih vsaj 60 Palestincev, mrtvih pa je vsaj sedem. V razdeljenem Hebronu na Zahodnem bregu je bilo ranjenih vsaj deset Palestincev, ki so metali kamenje in molotovke na izraelske varnostne sile. V Gazi pa je zdravniško pomoč iskalo vsaj petdeset Palestincev. Po izjavah očividcev so Izraelci uporabili gumijaste naboje in solzivec. V Jeruzalemu pa so po izjavah izraelske policije Palestinci metali kamenje v avtomobile in avtobuse, 'pri čemer naj bi bil ranjen en turist. Stotine Palestincev je protestiralo v mestu Nablus. Izraelske varnostne oblasti so v noči na soboto poročale o streljanju na Zahodnem bregu, vendar ni bil nihče ranjen. Poleg tega so v bližini mesta Ramala palestinski protestniki z molotovkami napadli izraelske objekte.

Stota uprizoritev vajenca Hlapiča

27. 09. 2000 00.00

Ob prvi obletnici poklicnega delovanja in ob začetku nove sezone bo Mini teater Ljubljana v nedeljo, 1. oktobra, uprizoril že stoto ponovitev lutkovne uspešnice Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča. Teater je v letu dni organiziral več kot 450 najrazličnejših kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo 50.000 obiskovalcev, na Ljubljanskem gradu pa so uredili novo lutkovno gledališče. S predstavo Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča je Mini teater gostoval v več slovenskih krajih in na devetih mednarodnih lutkovnih festivalih v Italiji, Španiji, Iranu in Sloveniji.

Poškodovan še Šestak

21. 09. 2000 00.00

V zadnjih dneh zdravstveno stanje v slovenski olimpijski reprezentanci ni bilo najboljše. Zdravniki so imeli veliko dela, da so usposobili Miho Piriha za polfinalno tekmo, prav tako pa so v njihovo skrb prešli Marcel More, Jolanda Čeplak in kot zadnji še Matija Šestak, ki ga jutri čaka nastop v kvalifikacijah na 400 metrov.

Navdušenje ob napovedan odstopu Fujimorija

17. 09. 2000 00.00

Perujski predsednik Alberto Fujimori je sinoči zaradi

Globok spanec vse redkejši pojav

16. 09. 2000 00.00

Raziskava, ki jo je objavil časopis ameriškega zdravstvenega združenja, je pokazala, da globok spanec s staranjem postaja vse redkejši pojav. Po rezultatih raziskave se težave s spancem pojavijo še prej, kot so pričakovali strokovnjaki, in sicer že v starosti dvajsetih let. Zdravniki so v raziskavi obravnavali 149 moških, starih med 16 in 83 let.

Protesti se širijo

15. 09. 2000 00.00

Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.

Razpis festivala dokumentarnega filma v Leipzigu

12. 09. 2000 00.00

Skoraj 2000 filmskih del je prispelo na mednarodni razpis za udeležbo na 43. mednarodnem festivalu dokumentarnega in animiranega filma v Leipzigu, ki bo potekal od 17. do 22. oktobra, so sporočili organizatorji festivala. Filmski strokovnjaki so med prispelimi deli izbrali 60 filmov, ki se bodo potegovali za zlatega in srebrnega goloba. Mednarodna žirija bo na festivalu prvič podelila nagrado v višini 5000 nemških mark za najboljše vodenje kamere v dokumentarnem filmu. Sicer pa bodo festival v Leipzigu odprli s projekcijo obnovljene kopije nemega filma Sreča iz leta 1934. Gre za klasično delo filmske umetnosti, ki ga je posnel ruski filmski ustvarjalec Aleksander Medvedkin. Poleg uradnega dela programa si bodo obiskovalci lahko ogledali med drugim "Noč mladega filma", avstralske risane filme in "Animacijo za otroke".

Protesti avtoprevoznikov v ospredju evropskega tiska

12. 09. 2000 00.00

Britanska vlada je predolgo ignorirala proteste proti visokim cenam bencina, piše v torkovi izdaji britanski The Times. Evropa je pred valom socialnih nemirov, poudarja španski El Mundo.

OPEC popustil protestnikom?

11. 09. 2000 00.00

Protestniki, ki v Veliki Britaniji protestirajo proti visokim cenam goriva, danes grozijo z novimi zaporami skladišč z gorivom in bencinskih črpalk. Protesti so se tako nadaljevali celo noč, oblasti pa se bojijo, da se utegnejo čez dan še zaostriti. O nadaljevanju protestov poročajo tudi iz Belgije, kjer so tudi danes zjutraj vozniki tovornjakov ohromili promet v središču Bruslja.

Loch Ness na svetovnem spletu

08. 09. 2000 00.00

Na pošast iz Loch Nessa bodo 24 ur na dan, 365 dni na leto, odslej prežale podvodne videokamere. Prijatelji pošasti, ki so do sedaj sedeli ob obrežju jezera na Škotskem in čakali na pojav Nessie, se bodo lahko sedaj usedli za domači računalnik in na svetovnem spletu spremljali dogajanje na jezeru in pod njegovo gladino. Posnetke jezera lahko noč in dan spremljate na naslovu , in upate na čudež. Nek zakonski par iz Teksasa trdi, da je pošast na internetu zagledal 5. junija lani, od takrat pa je stran na spletu obiskalo več kot 800.000 ljudi.