nov zakon
Izplačilo odškodnin drugo leto
23. 11. 2000 00.00
Od 63 tisoč med vojno izgnanih Slovencev jih je živih samo še okrog 19 tisoč. Datum izplačila odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno pa se je spet pomaknil na drugo leto. Beseda o tem, kdaj in kako bosta Avstrija in Nemčija končno izplačali odškodnine pa je tekla danes med predstavniki nemške in avstrijske vlade s člani Društva izgnancev. Nemška in avstrijska vlada sta sprejeli različna zakona o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem v času tretjega rajha. Avstrija se je, zlasti na mednarodni diplomatski pritisk, odločila vsem žrtvam izplačati enak znesek - po 35.000 avstrijskih šilingov.
Sodnih prepirov še ni konec
23. 11. 2000 00.00
Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.
Plazu zaenkrat ne bodo prožili
21. 11. 2000 00.00
Plazu med Mangartsko planino in slemenom Čezstožje zaenkrat ne bodo umetno sprožili, kar pa ne pomeni, da o tej možnosti ne bodo več razmišljali. Nevarnost novih premikov na pobočju ostaja zelo velika. Sicer pa je čez dan na Bovškem deževalo, ekipe na terenu so tako opravljale le najnujnejše delo.
ZDA v pričakovanju odločitve vrhovnega sodišča
20. 11. 2000 00.00
Republikanski ameriški predsedniški kandidat George W. Bush je v nedeljo na vrhovno sodišče Floride naslovil zahtevo, naj ustavi ročno preštevanje glasov v treh okrožjih na Floridi in omogoči razglasitev zmagovalca predsedniških volitev v ZDA. Obenem je Bush predložil dokaze, s katerimi naj bi dosegel, da sodišče ne bi upoštevalo ročno preštetih glasovnic. Bushevi odvetniki se sklicujejo na dejstvo, da floridski zakon jasno določa rok, do katerega je potrebno prešteti glasovnice. Floridski volilni zakon namreč določa, da je potrebno glasovnice prešteti v enem tednu po volitvah. Ta rok se je iztekel 14. novembra, zato Bushev tabor ocenjuje, da je državna sekretarka Floride Katherine Harris sprejela pravo odločitev, ko je zahtevala ustavitev ročnega preštevanja glasov. Bushev demokratski protikandidat Al Gore je svoje gradivo, s katerim zahteva prav nasprotno, sodišču predložil že v soboto. Demokratski kandidat za podpredsednika Joseph Lieberman je danes izjavil, da bi morali na Floridi vnovič prešteti tudi glasovnice iz tujine, ki so jih izpolnili vojaki, oblasti pa so jih zaradi domnevnih tehničnih nepravilnosti zavrnile. Takšnih glasovnic naj bi bilo 1527, njihova pomanjkljivost pa je v tem, da so imele premalo žigov. Vrhovno sodišče je minuli petek razsodilo, da uradni izidi volitev na Floridi ne bodo potrjeni, dokler se ne izreče o omenjenih zahtevah obeh taborov. Zaslišanje bo potekalo danes, vsaka stran pa ima za predstavitev svojih argumentov na voljo eno uro.
Poroka leta v hotelu Plaza
19. 11. 2000 00.00
V newyorškem hotelu Plaza je bila v noči na nedeljo poroka leta. Usodni "da" sta dahnila britanska igralka Catherine Zeta-Jones in ameriški igralec Michael Douglas. Pred hotelom se je že več ur pred poroko zbirala množica radovednežev, ki niso hoteli zamuditi veličastnega dogodka. Srečni par je na poroko povabil številne ugledne goste, med katerimi so bili pevec Tom Jones, igralci Sean Connery, Brad Pitt, Jennifer Aniston, Danny DeVito in Anthony Hopkins. Na poroko leta je bil povabljen tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ki pa se zaradi obiska v Vietnamu velikega dogodka ni mogel udeležiti.
Kučan ponovno pisal Mancinu
18. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je predsedniku italijanskega senata Nicoli Mancinu pred dnevi ponovno poslal pismo v zvezi s sprejemom zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki je v proceduri v senatu. V pismu med drugim izraža prepričanje, da bi bila velika škoda, če po izjemnih prizadevanjih demokratičnih sil v Italiji, in še posebej Mancina osebno, senat zaradi zapletene in dolgotrajne procedure ne bi utegnil sprejeti zakona pred pričetkom razprave o državnem proračunu.
Spremembe zakona o vladi
17. 11. 2000 00.00
Državni zbor je po hitrem postopku s 50 glasovi proti trem (zaradi bojkota SDS in NSi je bilo navzočih 53 poslancev) sprejel novelo zakona o vladi, ki zmanjšuje število ministrstev na 14 ter med drugimi novostmi uvaja nov institut ministrskih svetnikov. Koalicijska večina je vsebino zakona predvsem dopolnila in spremenila v skladu s pripombami parlamentarne pravne službe ter pri tem na eni strani podprla vsa dopolnila vladne strani in na drugi z veliko večino zavrnila edina opozicijska predloga. Parlamentarna večina je "gladko" zavrnila (46:7) dopolnilo SNS, po katerem bi ministrske svetnike na premierov predlog imenoval državni zbor. Podobno odločne zavrnitve je bil deležen tudi drugi predlog opozicijske SNS, na podlagi katerega bi moral predsednik vlade v 15 dneh določiti svojega stalnega namestnika, ki bi vodil vlado v njegovi odsotnosti.
Eles o odprtju trga z električno energijo
15. 11. 2000 00.00
Elektro Slovenije (Eles) je v času, odkar je položaj direktorja prevzel Vitoslav Türk, opustil vse načrte prejšnjega vodstva o ustanovitvi hčerinske družbe za trgovanje z električno energijo, prav
Ilegalni prehodi državne meje
14. 11. 2000 00.00
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je slovensko državno mejo ilegalno prestopilo več kot 27 tisoč tujcev, kar je za 69 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Število ugotovljenih nedovoljenih prehodov državne meje se je najbolj povečalo v drugi polovici letošnjega leta, saj je samo septembra mejo prestopilo več kot 4.200 in oktobra nekaj manj kot 4.900 tujcev. Večina t.i. ilegalcev takoj po prestopu meje zaprosi za azil, kar je v prvih desetih mesecih letos storilo več kot 9.450 oseb - v vsem lanskem letu samo 766 oseb - zato je vlada sprejela novelo zakona o azilu in razglasila sosednjo Hrvaško za tretjo varno državo. Spremembe so posledica dejstva, da je zakon o azilu omogočal zlorabe azilnega postopka, zato sta oba omenjena ukrepa namenjena preprečitvi nadaljnjih zlorab, je spremembe komentiral notranji minister Peter Jambrek.
Zapletom še ni videti konca
13. 11. 2000 00.00
Uradni podatki ameriških predsedniških volitev v zvezni državi Florida bodo - če ne bo pravnih zapletov - znani najkasneje v soboto popoldne po krajevnem času, saj naj bi bilo preštevanje glasov iz tujine končano v soboto zjutraj, je danes v Tallahasseeju povedala državna sekretarka Floride Katherine Harris. Obenem je napovedala, da imajo floridska okrožja zadnji rok za oddajo volilnih izidov v torek ob 17. uri po krajevnem času. Demokrati so na to odločitev že napovedali tožbo, saj bi takšen rok onemogočil ročno preštevanje glasov, ki ga sicer predvideva floridski zakon v primerih tesnih volilnih izidov.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Nov zakon o javnih naročilih
12. 11. 2000 00.00
Naročniki in ponudniki pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev bodo morali odslej spoštovati pogoje zakona o javnih naročilih, ki ga je pred koncem aprila sprejel državni zbor in danes stopa v veljavo.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Bručan na obisku v Zagrebu
10. 11. 2000 00.00
Delegacija ministrstva za zdravstvo, ki jo vodi minister Andrej Bručan, se na povabilo hrvaške ministrice za zdravstvo Ane Stavljenič Rukavina mudi na enodnevnem delovnem obisku v Zagrebu. Na željo slovenske strani so govorili tudi o možnostih zdravljenja hrvaških državljanov z območja hrvaške Istre v izolski bolnišnici. Ta je bila namreč predvidena kot bolnišnica, ki bo pokrivala potrebe po bolnišničnem zdravljenju tudi tega dela Istre.
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
Bundestag odločil o zvezi med homoseksualci
10. 11. 2000 00.00
Nemški bundestag je danes sprejel zakon, ki priznava pravni status zveze med istospolnimi pari. Zveza med homoseksualnimi pari, sklenjena in registrirana na matičnem uradu, bo na mnogih pravnih ravneh enaka zakonski zvezi med moškim in žensko. Par bo tako lahko sklenil svojo zvezo pred matičarjem, razvezal pa se bo lahko le na sodišču.
Hitreje do ponovne poroke
09. 11. 2000 00.00
Kolumbijsko ustavno sodišče je prejšnji teden razveljavilo zakon, ki je ločenim ali "osamelim" nosečnicam prepovedoval ponovno poroko pred rojstvom otroka. Če je nosečnicam v Kolumbiji zakon propadel, ali pa če so ovdovele ali kako drugače ostale brez partnerja, so morale po tem zakonu iz 19. stoletja najprej roditi, šele potem so se lahko morebiti ponovno poročile. Še več –
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Pritožbe pridelovalcev cvička
08. 11. 2000 00.00
Konzorcij pridelovalcev cvička je danes v Ljubljani skupaj s Kmetijsko zadrugo Krško, ki je največji pridelovalec cvička, ter dolenjskimi vinogradniki izrazil ogorčenje nad tem, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako tradicionalnega poimenovanja - cviček. Pravilnik, ki bi stopil v veljavo danes, če Vino Brežice ne bi vložilo pobude za presojo ustavnosti, temu podjetju onemogoča pridelavo cvička, ker na Dolenjskem nima vinske kleti. Kot je poudaril pooblaščenec konzorcija Anton Pregelj, je zaščita vina cviček po geografskem poreklu izpit, na katerem lahko v Sloveniji kmalu pademo. Z nespoštovanjem ali napačno označbo cvička lahko pokopljemo vsa dosedanja prizadevanja za zaščito slovenske tradicije in kulture na osnovi geografskega porekla, je dodal Pregelj.
Prve pilotke v italijanski vojski
06. 11. 2000 00.00
V letalske enote italijanske vojske so minuli teden prvič sprejeli tudi štiri ženske. Elena Ceccolini, Donatella Caferio, Sabrina De Lellis in Laura Letta so na slovesnosti v Latini južno od Rima postale enakopravne pripadnice italijanskih oboroženih sil. Italijanski parlament je septembra 1999 namreč sprejel zakon, ki Italijankam omogoča, da se vključijo v vojsko, zakon pa je vzpostavil tudi prostovoljno vojaško službo za ženske.
Marka ostaja edino plačilno sredstvo?
05. 11. 2000 00.00
Od sredine novembra bo nemška marka ostala edino legalno plačilno sredstvo na ozemlju Črne gore, je za tiskovno agencijo FoNet povedal Dimitrije Vesović, član črnogorskega monetarnega sveta. Približno 70 milijonov dinarjev, kar je 2,3 milijona nemških mark, ki so na žiro računih v Črni Gori, bodo v desetih dneh zamenjali v nemške marke, jugoslovanski dinar pa bodo povsem umaknili iz obtoka. Črna gora je sicer že lani prevzela nadzor nad denarno politiko na svojem ozemlju, ko je imenovala monetarni svet republike in uvedla nemško marko (poleg dinarja) kot vzporedno valuto. Črnogorska skupščina je 31. oktobra sprejela zakon o Centralni banki Črne gore in tako povsem zaokrožila svojo monetarno neodvisnost od Beograda.
Policijski sindikat opozarja
03. 11. 2000 00.00
Predstavniki Policijskega sindikata Slovenije so na današnji novinarski konferenci opozorili na vse bolj nevzdržne razmere, povezane z varovanjem t.i. zelene meje zaradi nenehnega povečevanja števila tujih ilegalnih prebežnikov, ki prek Slovenije skušajo priti na Zahod. Čedalje večje število ilegalcev zahteva dodatno angažiranje policistov, številne nadure, ki niso izplačane, vlada pa ni storila ničesar, da bi ilegalne migracije zmanjšala, opozarjajo v policijskem sindikatu. Hkrati so vlado pozvali, naj čimprej ustrezno ukrepa. Protestno pismo o problematiki ilegalcev bodo vladi poslali v ponedeljek, v njem pa bodo zahtevali tudi njeno posredovanje pri vladah Madžarske in Hrvaške, ki za zaustavitev prebežnikov kljub obljubam nista storili ničesar.
Osem tisoč volilcev je za DS premalo
03. 11. 2000 00.00
Ker je Demokratski stranki Slovenije (DS) uspelo zbrati le 8000 glasov volivcev, kar je manj od enega odstotka glasov, ki jih za financiranje zunajparlamentarnih strank iz proračuna določa zakon o političnih strankah, bodo 9. decembra letos organizirali izredni kongres, na katerem bodo preučili tako programska, kot tudi kadrovska izhodišča stranke, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi prenovi organizacijske strukture stranke ter okrepitvi aktivnosti na lokalni ravni, je na novinarski konferenci povedal predsednik DS Mirko Macher. Vodstvo stranke na izrednem kongresu svojega odstopa ne bo ponudilo, dokler se zanj ne ponudi ustrezna alternativa.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
V ZDA dovoljenih le 0,8 promila
24. 10. 2000 00.00
Po Clintonovem podpisu predloga zakona se bo najvišja dovoljena količina alkohola v krvi voznikov do leta 2004 znižala na 0,8 promila. Omenjeni zakon vzpostavlja najvišjo dovoljeno količino alkohola v krvi voznikov na nacionalni ravni, torej v vseh zveznih državah in na območju glavnega mesta Washington D.C. Zvezne države so imele doslej proste roke glede zakonskih omejitev o tem vprašanju, podobno pa bo tudi v prihodnje. Zakon namreč predvideva, da bodo države, ki ne bodo sprejele strogega zveznega standarda izgubile proračunska sredstva namenjena za izgradnjo in obnovo cest.
Svetovni dan standardizacije
13. 10. 2000 00.00
Standardizacijske organizacije po vsem svetu 14. oktobra počastijo svetovni dan standardizacije. Mednarodne standardizacijske organizacije ISO, IEC in ITU kot pobudnice praznovanja ta dan vsako leto posvetijo posebni temi - letos so dale poseben poudarek standardizaciji kot gradniku miru in blaginje. Ni dvoma, da so standardi s svojimi velikimi ekonomskimi učinki ter mednarodnim pristopom pomembna podpora pri prizadevanjih za uveljavljanje dveh velikih vrednot človeštva - to sta mir in blaginja.
Srbski parlament sprejel nov volilni zakon
09. 10. 2000 00.00
Srbski parlament je sprejel nov volilni zakon, ki bo veljal za decembrske parlamentarne volitve v Srbiji. Zakon predvideva proporcionalni sistem za izvolitev 250 poslancev republiške skupščine, Srbija pa bo ena volilna enota. Nekateri člani Demokratične opozicije Srbije (DOS) so sporočili, da sta možna datuma za izvedbo volitev tudi 17. in 24. december, saj gre v obeh primerih za nedeljo, medtem ko je 19. december torek.
Češka proti tistim, ki zanikajo genocid
21. 09. 2000 00.00
Spodnji dom češkega parlamenta je sprejel dopolnilo zakona, s katerim bo odslej možen kazenski pregon tistih, ki zanikajo genocid, ki sta ga izvajala nacistični in komunistični režim. V 200-članski zbornici je 97 poslancev glasovalo za zakon, 86 pa jih je bilo proti. Proti dopolnilu zakona so glasovali vsi poslanci Komunistične stranke in večina poslancev vladajoče Socialdemokratske stranke. Nov dopolnjen zakon predvideva do tri leta zapora za tiste, ki zanikajo genocid totalitarnih režimov, in podaljšuje na pet let zaporno kazen za tiste, ki spodbujajo rasizem in nacizem. Zakon mora potrditi še zgornji dom češkega parlamenta.