nova država
Nova zveza v telekomunikacijah
30. 11. 2000 00.00
Kranjska družba za komunikacijske rešitve v podjetjih in specialnih mrežah Iskrateling je z lastniki ljubljanskega podjetja Ameritel podpisala pogodbo o odkupu 100-odstotnega deleža Ameritela, ki je sicer distributer ameriške družbe Avaya (bivši Lucent Technologies). V Iskratelingu menijo, da je nakup podjetja Ameritel prvi korak na poti k uresničitvi strateških ciljev podjetja, med katere sodijo povečevanje tržnega deleža s prestrukturiranjem prodaje v smislu širše palete gradnikov sistemov, večji delež aplikacij ter prilagoditev posebnostim posameznega kupca. Družba Iskrateling, ki zaposluje 50 delavcev, je bila ustanovljena leta 1989 in je izšla iz nekdanje Iskre. V njej imajo večinski, 60-odstotni delež, zasebni lastniki, 40-odstotni lastnik pa je država preko skladov in Slovenske razvojne družbe. Iskrateling je prisotna na trgih Slovenije, Rusije, BiH, Hrvaške, Ukrajine, Nizozemske in drugih dežel. V lanskem letu je dosegla 30 milijonov nemških mark letnega prometa ter dobiček v višini 200.000 mark.
Madagaskar pred decentralizacijo države
30. 11. 2000 00.00
Na Madagaskarju bodo v nedeljo volili 336 članov lokalnih svetov. Gre za pomemben mejnik v politični ureditvi države, saj bodo po volitvah vzpostavljene nove avtonomne pokrajine.
Od jutri dražja pošta in telefon
30. 11. 2000 00.00
Pošta Slovenije bo s 1. decembrom za 19 odstotkov podražila vse javne storitve v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, razen poštnih nakaznic. Do omenjene podražitve bo prišlo zaradi spremembe obdavčevanja poštnih storitev v sistemu davka na dodano vrednost. S 1. decembrom pa bo za šest odstotkov dražji tudi telefonski impulz, za osem odstotkov pa ceni telefonske naročnine za samostojni priključek in dvojček. Vlada je 23. novembra s spremembo uredbe o najvišjih cenah poštnih storitev upoštevala odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo določilo zakona o DDV, po katerem javne poštne storitve niso obdavčljive v sistemu DDV. Omenjene storitve, ki so bile doslej neobdavčene, bodo po novem obdavčene z 19-odstotno stopnjo.
Jutri ministrsko srečanje OVSE
26. 11. 2000 00.00
Jutri se bo na Dunaju začelo dvodnevno osmo ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Eden od vrhuncev srečanja v palači Hofburg bo potrditev sprejetja ZRJ v organizacijo, ki bo tako postala njena 55. članica, kar je podprla tudi Ljubljana. Predsedovanje organizaciji bo od letošnje predsedujoče Avstrije v prihodnjem letu prevzela Romunija, Slovenija pa bo po pričakovanjih na dunajskem ministrskem srečanju ponovila svojo kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005, ki jo je napovedala na lanskem vrhu OVSE v Carigradu.
Nova revija za terensko biologijo
10. 11. 2000 00.00
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je predstavila svojo novo revijo za terensko biologijo Natura Sloveniae. V njej so objavljeni izsledki raziskovalnih taborov študentov biologije, revija pa je odprta tudi za vse rezultate terenskih opazovanj, individualnih, seminarskih in diplomskih nalog študentov. S tem nudi študentom priložnost za pridobivanje prvih izkušenj pri pisanju strokovnih člankov. Rdeča nit prispevkov so floristični in favnistični popisi obravnavanih območij ter naravovarstveni status nekaterih zabeleženih vrst s predlogi za uvrstitev v Rdeči seznam Republike Slovenije. Slovenija kot eno od območij z največjo biotsko pestrostjo v Evropi in država, ki se vključuje v evropske integracijske procese, nujno potrebuje bazične floristične in favnistične raziskave. Le poznavanje vseh v Sloveniji živečih vrst rastlin in živali, njihove razširjenosti in povezovanje v združbe ter stopnje ogroženosti bo omogočilo argumentirano nastopanje stroke v aplikativnih projektih, kot so presoje vplivov na okolje, prostorsko planiranje in podobno, menijo ustvarjalci revije.
Indija ustanovila novo zvezno državo
09. 11. 2000 00.00
Indija ima od danes eno zvezno državo več. Iz dela zvezne države Uttar Pradesh je uradno nastala nova zvezna država Uttaranchal. Najbolj poseljena država Uttar Pradesh se je tako v korist nove članice zveze odrekla svojemu delu Himalaje in petim odstotkom svojega prebivalstva. Prebivalci Uttaranchala so s tem dobili svojo lastno državo in lastno upravo. Gre za uresničitev sanj, je dejal Nityanad Swami, glavni minister nove uprave in član stranke Bharatiya Janata, ki si je za ločitev prizadevala že zadnjih deset let.
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
Annan pisal Koštunici
10. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico v pismu pozval, naj zaprosi za članstvo ZRJ v Združenih narodih, da bi tako razrešili dolgotrajni spor z Zahodom, ki je omejil sodelovanje Beograda pri delu organov Svetovne organizacije.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Koštunica in Milošević v sklepni fazi
20. 09. 2000 00.00
Danes opolnoči začne v Zvezni republiki Jugoslaviji veljati predvolilni molk pred nedeljskimi volitvami, predvolilna kampanja pa je dosegla svoj sklepni del. Koštunica še vedno vodi pred Miloševićem, po nekaterih javnomnenjskih raziskavah tudi za 21 odstotkov. Predsedniški kandidat Demokratične opozicije Srbije Vojislav Koštunica je sinoči pred približno 70.000 Beograjčani, kolikor se jih je zbralo pred poslopjem jugoslovanske skupščine, povedal, da so volitve 24. septembra priložnost za začetek drugačnega življenja v drugačni Srbiji. Koštunica je za sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića dejal, da se obnaša kot "sonce" oziroma kot "kralj", ki pravi, da bo "po njem potop". Predsedniški kandidat DOS je še zatrdil, da nima namena preurejati sveta, ampak bi želel skupaj z ljudstvom preurediti Jugoslavijo, ki naj postane povprečna, normalna evropska država, svobodna v odnosu do zunanjega sveta, torej neodvisna. Na osrednjem shodu DOS so se Beograjčanom predstavili njeni glavni kandidati za spodnji in zgornji dom skupščine ZRJ, med katerimi so tudi voditelji vseh osemnajstih strank, združenih v to opozicijsko zvezo, vendar je bil Koštunica edini govornik. Beograjčane je poleg drugih gostov iz javnega in kulturnega življenja prestolnice pozdravil tudi znani gledališki in filmski igralec Miodrag Petrović Čkalja. Na drugem delu prestolnice, v Novem Beogradu, pa je imel svoj sklepni nastop predsedniški kandidat levice (SPS-JUL) Slobodan Milošević, ki naj bi se ga po zatrjevanju državnih medijev udeležilo 20.000 ljudi. Promet v Novem Beogradu je bil zaradi tega močno moten, saj se je prostor pred Palačo federacije in pred napol porušeno stolpnico nekdanjega CK ZKJ, blizu katerega je nova športna dvorana Limes, ki jo je odprl jugoslovanski predsednik, spremenil v ogromno parkirališče. Na njem je bilo videti najmanj sto avtobusov, ki so pripeljali udeležence na shod levice iz vseh krajev Srbije. Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na konvenciji Socialistične stranke Srbije v Beogradu izjavil, da bodo nedeljske volitve neke vrste referendum, na katerem se bodo volilci odločili, ali bodo še naprej živeli kot svobodni ljudje ali pa bodo deležni usode statusa kolonialne države, zasužnjene tako v svetu kot v sosedstvu. V sredo je Miloševića 
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Končan kongres LDS
09. 09. 2000 00.00
S potrditvijo volilnega programa se je v Cankarjevem domu sklenil dvodnevni kongres Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki mu je ob 16. uri sledila volilna konvencija, na kateri so se prvič predstavili kandidatke in kandidati LDS za oktobrske parlamentarne volitve. Osnovno izhodišče volilnega programa LDS je, da je konec tranzicije, prehodnega obdobja, tekme z drugimi državami kandidatkami za vstop v EU, ter da je potrebna nova razvojna strategija. Ključna politična cilja LDS ostajata vključujoča družba in odprta država, ključni elementi za dosego teh ciljev pa so znanje, informacijska infrastruktura in solidarnost. LDS bo na letošnjih volitvah volivke in volivce nagovorila s sporočilom "Slovenija gre naprej!". Na volilni konvenciji LDS so se predstavili vsi kandidati in kandidatke stranke za letošnje parlamentarne volitve. Poleg predsednika stranke Janeza Drnovška kandidirajo skoraj vsi dosedanji poslanci stranke in večina nekdanjih ministrov. Poleg Mirka Bandlja, Slavka Gabra, Boruta Šukljeta, Dimitrija Rupla, Pavla Gantarja, Jožefa Školča, Igorja Bavčarja in Toneta Ropa je prvič na kandidatni listi LDS tudi Mitja Gaspari, in sicer kot nestrankarski kandidat. Med kandidati LDS za poslance je novinec tudi generalni sekretar stranke Gregor Golobič. Kot omenjeno, kandidirajo vsi dosedanji poslanci LDS, razen Jožefa Zimška, pa tudi neodvisni poslanec Ciril Pucko.
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
Ustanovljena Učiteljska zbornica Slovenije
31. 08. 2000 00.00
Danes je bila ustanovljena Učiteljska zbornica Slovenije. Na ustanovnem zboru, ki so se ga v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa udeležili predstavniki vseh slovenskih regij, so ustanovni člani sprejeli statut in programske smernice ter za predsednico zbornice do prvega kongresa izvolili Alenko Orel.
Nova direktorica urada za žensko politiko
03. 08. 2000 15.11
Danes so na Uradu za žensko politiko predstavili dosedanje delo urada pod vodstvom direktorice Vere Kozmik, ki se te dni poslavlja. Na čelu urada je bila sedem let in pol. Zaradi menjave vlade in posledično kadrovskih menjav v državni upravi, prihaja na urad nova direktorica Mira Olup Umek. Mira Olup Umek je upokojenka, do upokojitve pa je delala na RTV kot organizatorka dela. Zadnja štiri leta je članica Mednarodnega združenja žena Slovenije in podpredsednica upravnega odbora ženske zveze združene stranke SLS + SKD.
Slovenija med prvimi v EU
18. 07. 2000 08.38
Na dvodnevni prvi uradni obisk v Slovenijo je včeraj pozno dopoldne prispel evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Opoldne se je na gradu Strmol sestal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, nato pa obiskal Štanjel in Ajdovščino, kjer si je ogledal s strani Evropske unije sofinancirane projekte. Verheugna spremlja tudi Jaime Garica Lombardero, ki je v generalni direkciji za širitev pri Evropski komisiji pristojen za Slovenijo.
Inflacija na Novi Zelandiji
17. 07. 2000 15.37
Nova Zelandija je v obdobju 12 mesecev, ki se je končalo konec letošnjega junija, zabeležila dvoodstotno stopnjo inflacije. Nova Zelandija ni tako visoke stopnje inflacije po trditvah novozelandskega statističnega urada zabeležila že tri leta in pol.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
Predstavitev ciljev gospodarskega ministrstva
28. 06. 2000 15.53
Dobrih 14 dni po imenovanju je novi minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen danes predstavil obrise dela nove vodstvene ekipe na omenjenem ministrstvu do izteka mandata. Kot je poudaril, v osnovnih usmeritvah delovanja ministrstva ni večjih razlik s smernicami predhodnega ministra, nekoliko več pozornosti pa bo usmerjeno le k oblikovanju socialno-tržnega gospodarstvu s poudarjeno socialno noto. Zagožen se bo zavzemal, da bo tudi država v podjetjih, ki so v njeni večinski lasti, uvedla merila gospodarske uspešnost in bo dober lastnik, več pozornosti pa bo ministrstvo namenilo tudi sodelovanju s sindikati.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Kučan o trenutnih razmerah
22. 06. 2000 17.03
Pred dnevom državnosti je predsednik države Milan Kučan sklical novinarsko konferenco za domače in tuje novinarje. Opravil je nekakšno inventuro doseženega v zadnjih devetih letih, odkar je Slovenija samostojna. Predsednik države je komentiral tudi dogajanje po izvolitvi nove vlade.
Riess-Passerjeva nova predsednica FPOe
01. 05. 2000 20.30
V Celovcu se je ob veliki medijski pozornosti danes začel 25. kongres avstrijskih svobodnjakov (FPOe), na katerem je dosedanji predsednik stranke Jörg Haider tudi formalno ta položaj prepustil podpredsednici avstrijske vlade Susanne Riess-Passer.
Praznični nagovor ljubljanske županje na Rožniku
01. 05. 2000 20.28
V okviru mednarodnega praznika dela, 1. maja, je na tradicionalni prireditvi na Rožniku, ki se je začela že včeraj s kresovanjem, danes udeležence nagovorila županja Mestne občine Ljubljana Vika Potočnik.
Vsi slovenski športniki na kontrolo dopinga
11. 04. 2000 16.24
Vsi slovenski športniki, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah v Sydneyju, bodo pred tem opravili vsaj eno kontrolo dopinga, je na Olimpijskem novinarskem klubu v Ljubljani povedal sekretar odbora za vrhunski šport pri OKS Jani Dvoršak. Od 46 slovenskih evidentnih kandidatov je bila kontrola dopinga že opravljena pri polovici slovenskih tekmovalcev, drugi pa bodo prišli na vrsto do iger, nekateri morda celo večkrat. Kot je povedal Dvoršak, bodo kontrole v Sydneyju izredno ostre, saj so prireditelji napovedali 2000 kontrol, kar pomeni, da bo testirana skoraj četrtina vseh nastopajočih.
Hrvaška na sejmu Alpe Adria
21. 03. 2000 21.14
Hrvaška se na letošnjem sejmu Alpe Adria predstavlja kot država-partner, južni sosedi pa so v okviru sejma obelodanili nekatere novosti, ki naj bi jih v turizmu prinesla letošnja sezona. Nova hrvaška oblast namerava največ pozornosti v prihodnje nameniti pospešitvi procesa privatizacije hotelskih zmogljivosti, pri tem pa se vrata po besedah namestnika hrvaške ministrice za turizem Veljka Ostojića odpirajo tudi za slovenske vlagatelje.
Nova letalska povezava
10. 03. 2000 20.13
Mariborskemu letališču se mogoče le obetajo boljši časi. Ministra Janko Razgoršek in Anton Bergauer sta namreč danes s predsednikom uprave slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways Petrom Graškom podpisala dogovor o uvedbi nove letalske linije Maribor-München-Maribor. Vendar pa letališča to še ne bo potegnilo iz rdečih številk.
Izšla knjiga Prva odločitev Slovencev za Slovenijo
21. 02. 2000 18.29
Pri založbi Nova revija v zbirki Korenine je izšla knjiga Staneta Grande z naslovom Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. V knjigi je predstavljeno dogajanje v letu 1848, ko so Slovenci z več tisoč podpisi takratnemu parlamentu in vladarju izrazili zahtevo po lastni državni enoti. Obsežna knjiga je sestavljena iz študije in številnih dokumentov.
Ameriška veleposlanica o tujih naložbah v Sloveniji
03. 02. 2000 18.36
Raven neposrednih tujih naložb ameriških podjetij v Sloveniji ostaja nizka, Slovenci pa po mnenju tujcev veljajo za ambivalentne in nenaklonjene za pritok tujega kapitala, je ob prvem letošnjem srečanju Ameriške trgovinske zbornice v Sloveniji poudarila ameriška veleposlanica v Sloveniji Nancy Ely-Raphael in dodala, da ob izredno uspešnem razvoju slovenskega gospodarstva in dobrem geopolitičnem položaju Slovenije ni razloga, da je to tako. Slovenija je po mnenju ameriške veleposlanice vodilna gospodarska sila v regiji, vendar pa se bo za nadaljni razvoj morala odpreti tujemu kapitalu.
Ponudba za nakup Christiania Bank
02. 02. 2000 09.36
Švedsko-finska banka Merita-Nordbanken je v ponedeljek že petič podaljšala svojo, tri milijarde dolarjev vredno ponudbo za nakup norveške Christiania Bank. Norveška država, ki je 35-odstotna lastnica omenjene banke, je do sedaj zavrnila vse ponudbe s strani Merita-Nordbanken, je zapisal današnji Financial Times. Za morebitno prodajo banke Christiania bi morala Norveška spremeniti zakonodajo. Nova, podaljšana ponudba bo veljala do 3. marca 2000.