nove barve
Novo v ljubljanskih razstaviščih
09. 12. 1999 21.30
V galeriji Kralj in v Viteški dvorani Križank v Ljubljani so danes odprli razstavo s skupnim naslovom Litografije iz ateljeja Sqart. Odprta bo do 24. decembra. Razstavljene so grafike sedemnajstih slovenskih umetnikov, ki so v sklopu drugega tematskega projekta v koprskem ateljeju Janeza Mateliča in Ljerke Kovač ustvarjali v obdobju od leta 1996 do danes. Litografije so poleg njiju - oba sta grafika specialista - ustvarjali Zvest Apollonio, Boris Benčič, Bogdan Borčič, Jure Cihlar, Zmago Jeraj, Mira Ličen Krmpotič, Erik Lovko, Klavdij Palčič, Rudi Skočir, France Slana, Andraž Šalamun, Rudi Španzel, Biljana Unkovska, Tomo Vran in Huiqin Wang.
Biatlonci pripravljeni na začetek sezone
26. 11. 1999 17.29
Slovenski biatlonci in njihove ženske kolegice so se po napornih pripravah v finskem Muoniju za kratek čas le vrnili v nekoliko toplejše, a kljub temu zimske kraje v Sloveniji. Tik pred pričetkom nove sezone, ki se bo začela s tekmami v avstrijskem Hochfielznu in že prihodnji teden nadaljevala na Pokljuki, so se na ljubljanskem sejmu Šport in rekreacija predstavili še slovenskim novinarjem.
Nove barve pri Applu
07. 01. 1999 07.57
Ameriški proizvajalec računalnikov Apple je po lastnih podatkih doslej prodal že približno 800.000 računalnikov iMac v turkizni barvi. Omenjeni računalniki so na trg prišli avgusta lani, pri Applu pa jih ocenjujejo kot velik prodajni uspeh. Podjetje je zato že napovedalo novo serijo barvnih iMacov, ki bodo še zmogljivejši. Sedanji iMaci so bili po pisanju revije PC Data Com novembra najbolje prodajani računalniki nižjega cenovnega razreda v ZDA.
Nova odkritja o življenju na Marsu
02. 06. 1998 07.32
Ameriška sonda Mars Global Surveyor je nedavno odkrila nove geološke in topografske elemente, ki potrjujejo predpostavko, da je bilo nekoč na Marsu veliko vode, in mogoče tudi življenje. Ameriška sonda se na Marsovi orbiti nahaja od septembra lani, nedavno pa je na površini tega planeta zabeležila velike količine hematita, železovega oksida rdečkaste barve, ki se običajno nahaja tam, kjer je veliko stoječe vode in termalnih aktivnosti. Phil Christensen iz vseučilišča Arizona je na kongresu Ameriške geofizične zveze v Bostonu dejal, da ti dokazi govorijo o veliki hidrotermalni aktivnosti in navzočnosti tople vode na Marsovi površini. Odkritje hematita pa ne dokazuje le tega, da je bila temperatura na Marsu nekdaj bolj ugodna kot danes (podnevi doseže največ 20 stopinj Celzija, ponoči pa se spusti 70 stopinj pod ničlo), temveč da je bila tudi planetova atmosfera gostejša. Sonda je posnela tudi prve trodimenzionalne fotografije reliefov severnega pola planeta, na katerih sta pod površino razvidna led in ogljikov sneg.