oZN

VS na izredni seji pripravlja resolucijo o jedrskih poskusih
31. 05. 1998 09.30
Varnostni svet OZN se je po vnovični eksploziji jedrske bombe v Pakistanu zbral na izredni seji, na kateri dodeluje osnutek resolucije, ki bo "zajemala več kot le zadnji pakistanski jedrski poskus",

Vlada sprejela uredbo o prepovedi prodaje orožja ZRJ
30. 04. 1998 14.51
Vlada je včeraj na korespondenčni seji sprejela uredbo o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN, ki prepoveduje prodajo ali dobavljanje orožja in vojaške opreme ZR Jugosaviji, vključno s Kosovom. Varnostni svet OZN je to resolucijo, s katero želi ohraniti mir in stabilnost na Kosovu ter preprečiti oboroževanje in urjenje osebja za tamkajšnje teroristične dejavnosti, sprejel 31. marca letos, so danes sporočili iz urada vlade za informiranje. Republika Slovenija se z uredbo o izvajanju resolucije tudi zavezuje, da preko svojega ozemlja ne bo dopustila tranzita pošiljk z vojaško opremo na omenjena območja.

UNICEF obžaluje in obsoja umor monsignora Gerardija v Gvatemali
30. 04. 1998 08.29
Izvršna direktorica Sklada OZN za otroke (UNICEF) Carol Bellamy je ob umoru gvatemalskega monsignorja Juana Gerardija obsodila neznane storilce, ki so s strahopetnim dejanjem prizadeli vse ljudi na svetu, ki verjamejo v pravičnost, mir in spoštovanje človekovih pravic. Monsignor Gerardi je bil koordinator Urada za človekove pravice pri gvatemalski nadškofiji in si je prizadeval za nacionalno pomiritev po več kot 30 letih nasilja v državi. "Prebivalci Gvatemale so monsignorja Gerardija ljubili in spoštovali kot pogumnega zagovornika miru, pravice in enakosti. Zelo pomembno je bilo njegovo delo pri sestavi poročila o kršitvah človekovih pravic v Gvatemali z naslovom Gvatemala, nikoli več. Gerardi je zbral na tisoče pričevanj o grozotah, storjenih v letih nasilja, ko je umrlo tudi na tisoče otrok," je dejala Carol Bellamy.

Kofi Annan ostro obsodil umor koordinatorja za človekove pravice v Gvatemali
28. 04. 1998 09.39
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je ostro obsodil umor Monsignora Juana Gerardija Conedera, koordinatorja Urada za človekove pravice v gvatemaliski nadškofiji. Monsignorja Gerardija so ubili neznanci v njegovem stanovanju v Guatemala Cityju. Verifikacijska misija OZN v Gvatemali (MINUGUA) je opozorila, da bo pozorno opazovala preiskavo, ki jo izvajajo tamkajšnje oblasti. Generalni sekretar upa, da bodo kmalu znane vse okoliščine tega nasilnega dejanja. Monsignor Gerardi je bil osrednja osebnost boja za človekove pravice v Gvatemali in udeleženec mirovnih pogajanj, končanih decembra leta 1996. V zadnjih treh letih je bil duša projekta z naslovom "Povrnimo zgodovinski spomin", ki je javnosti predstavil poročilo o žrtvah 36 let trajajočih oboroženih spopadov v Gvatemali. Poročilo je bilo predstavljeno 24. aprila pred množico ljudi v Gvatemala Cityju, kjer je imel Gerardi zelo čustven govor o resnici, socialni pravičnosti in narodni pomiritvi. Obstaja sum, da so ga ubili prav zaradi njegovega dela pri iskanju resnice o žrtvah in pobojih v preteklosti.

Sadako Ogata obsodila ponovne izbruhe nasilja v BiH
28. 04. 1998 09.38
Visoka komisarka OZN za begunce (UNHCR) Sadako Ogata je opozorila, da lahko najnovejši izbruhi medetničnega nasilja v Bosni in Hercegovini ogrozijo stabilnost v državi in ogrozijo proces vračanja beguncev na svoje domove. Pretekli petek je okrog 400 razjarjenih Hrvatov, zaradi prihoda nekaj Srbov na svoje domove, divjalo po Drvarju in zažgalo policijsko postajo ter urade mednarodnih organizacij. Incident je bil eden najhujših od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma pred dvema letoma in pol. "To je bil resen incident, vendar UNHCR in druge mednarodne organizacije ne bodo dovolile, da se zaradi tega zaustavi proces vračanja beguncev. Taka nasilna in strahopetna dejanja nas ne bodo ustrahovala," je dejala Sadako Ogata. Pred dobro organiziranim "divjanjem" Hrvatov je pobegnilo kakšnih 100 Srbov, ki so jih začasno naselili v Banja Luki. Od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma naj bi se po uradnih ocenah na svoje domove vrnilo okrog 440.000 beguncev, vendar jih je razseljenih še najmanj 1,8 milijona.

ZDA ostro proti ukinjanju sankcij proti Iraku
28. 04. 1998 09.36
Varnostni svet OZN je v ponedeljek začel razpravo o reviziji sankcij proti Iraku. Diplomatski viri pri Varnostnem svetu menijo, da bodo zaradi odločnega ameriškega stališča sankcije ostale, take kot so, kljub predlogom nekaterih članic, da bi jih vsaj omilili. Rusija in Francija si prizadevata delno omejiti sankcije, ker naj bi Irak dokazal voljo za sodelovanje z mednarodnimi inšpektorji in ker ni dokazov o nadaljevanju jedrskega programa. Omenjeni državi sta predlagali, da bi ukinili embargo na trgovino z nafto, ki je zdaj dovoljena le, ko gre za nakup hrane in zdravil. Rusija in Francija poleg tega želita še pridobiti soglasje za ukinitev omejitev potovanj za člane iraških oblasti. Ameriški veleposlanik Bill Richardson je ostro nastopil proti kakršnimkoli omilitvam sankcij, ker Irak po mnenju ZDA še zdaleč ni izpolnil zahtev mednarodne skupnosti. Richardson je dejal, da Iraške oblasti še vedno ne dajejo vseh informacij o oborožitvenih programih, čeprav je bil dosežen določen napredek pri dostopu do predsedniških palač. Po trditvah diplomatskih virov bodo ZDA vztrajale pri svojem stališču in celo uporabile pravico veta. Razprava se bo nadaljevala popoldne, ko pričakujejo govor britanskega veleposlanika. Velika Britanija je glede Iraka doslej stala na strani ZDA.

Brazilija na čelu sankcijskega odbora proti ZRJ
04. 04. 1998 11.10
Varnostni svet OZN je v petek oblikoval sankcijski odbor za ZR Jugoslavijo v skladu z resolucijo, ki prepoveduje trgovanje z orožjem za omenjeno državo. Sankcijskemu odboru bo predsedovala brazilska misija pri VS, ki jo vodi veleposlanik Celso Luiz Nunes.

Svetovni dan zdravja posvečen materinstvu
04. 04. 1998 10.11
Letošnji Svetovni dan zdravja (7. aprila) bo potekal v znamenju varnega materinstva. Svetovna zdravstvena organizacija, Sklad ZN za pomoč otrokom, Sklad ZN za pomoč prebivalstvu in druge organizacije bodo aktivnosti ob dnevu zdravja posvetile letu 1998, ki je razglašeno za Dan varnega materinstva.

Leon Štukelj v New York
29. 03. 1998 12.18
Najstarejši olimpionik na svetu, Leon Štukelj, bo v okviru praznovanja svojega visokega življenskega jubileja - stotega rojstnega dneva, ki ga bo praznoval 12. novembra letos, že spomladi obiskal New York.

Včeraj je bil svetovni dan voda
23. 03. 1998 13.37
Svetovni dan voda, 22. marec, je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov v skladu s priporočili sklepnega dokumenta Konference OZN o okolju in razvoju-Agende 21 (Rio de Janeiro, 1992). Namen tega dne je opozoriti javnost, da je voda pomembna in nenadomestljiva naravna prvina, ki omogoča, ob nesmotrni rabi pa omejuje, življenje in razvoj človeka.

ZDA ne bodo obsodile kršenja človekovih pravic na Kitajskem
15. 03. 1998 10.12
ZDA so se odločile, da ne bodo podprle vsakoletnega predloga resolucije Komisije OZN za človekove pravice v Ženevi, ki obsoja pomanjkanje spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem. Resolucijo vsako leto, od krvavega zatretja protestov na Trgu nebeškega miru (Tiananmen) leta 1990, predložijo v sprejem 53-članski Komisiji za človekove pravice OZN v Ženevi, doslej pa še nikoli ni bila sprejeta. Clintonova administracija svoje dejanje utemeljuje s podatki, da naj bi Kitajska v zadnjem času dosegla napredek na tem področju in da naj bi bil Peking že kmalu pripravljen izpustiti več političnih zapornikov. Predsednik Clinton namerava v kratkem obiskati Peking in ameriška admnistracija ne želi vnaprej poslabšati ozračja pri pogovorih s kitajskimi oblastmi.

VS izrazil zaskrbljenost zaradi položaja na Kosovu, Kitajci nasprotujejo ukrepom proti ZRJ
11. 03. 1998 11.45
Britanski veleposlanik v VS OZN John Weston je ostalim članom VS podal poročilo o sklepih londonskega sestanka kontaktne skupine šestih držav o položaju na Kosovu. Po poročilu je sledila razprava, ki se je končala brez uradnih sklepov. Vse članice VS so izrazile zaskrbljenost zaradi položaja in pozvale obe strani k čimprejšnjim pogajanjem o mirni rešitvi krize, nihče pa ni postavil pod vprašaj ozemeljske celovitosti ZRJ.

OZN še vedno v finančnih težavah, največ dolgujejo ZDA
11. 03. 1998 08.52
OZN se kljub dobro zastavljenim reformam generalnega sekretarja Kofija Annana ne more izvleči iz rdečih številk. Največjo krivdo za to nosijo ZDA, ki svetovni organizaciji dolgujejo kar 1,3 milijarde ameriških dolarjev. Kofi Annan je danes odpotoval v Washington na pogovor s predsednikom Billom Clintonom in njegovim kabinetom o reševanju iraške krize, po mnenju poznavalcev pa se ne bosta mogla izogniti žgočemu vprašanju ameriškega dolga.

VS izrazil zaskrbljenost zaradi položaja Srbov na Hrvaškem
07. 03. 1998 10.46
VS OZN je v petek popoldne sprejel predsedniško izjavo, v kateri je izrazil zaskrbljenost nad položajem srbskega prebivalstva v Vzhodni Slavoniji. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da je VS posebej zaskrbljen zaradi govora hrvaškega predsednika Franja Tuđmana o položaju v pokrajini. VS je pozval Hrvaško, naj zagotovi srbskemu prebivalstvu pravice, ki jih uživajo državljani Hrvaške.

Latvijski zunanji minister pri predsedniku Kučanu
05. 03. 1998 16.43
Slovenski predsednik Milan Kučan je danes sprejel latvijskega ministra za zunanje zadeve Valdisa Birkavsa. Strinjala sta se, da so odnosi med državama dobri ter da za poglobljen pogovor o razmerah in procesih v Evropi obstajajo številni razlogi, so sporočili iz urada predsednika.

V Nairobiju drugo srečanje ministrov za okolje
03. 03. 1998 10.44
V glavnem mestu Kenije, Nairobiju, od 2. do 4. marca poteka drugo srečanje Programa OZN za okolje (UNEP), ki se ga udeležujejo ministri za varstvo okolja iz celega sveta.

VS izrazil zaskrbljenost zaradi položaja Srbov na Hrvaškem
03. 03. 1998 09.14
VS OZN je razpravljal o poslabšanju položaja srbskega prebivalstva v Vzhodni Slavoniji in izrazil zaskrbljenost zaradi pritiskov in groženj, ki niso v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejela Hrvaška ob prevzemu oblasti nad omenjenim ozemljem. Slovenski predstavniki v VS so prav tako izrazili zaskrbljenost, hkrati pa izrazili upanje, da bo imela izjava hrvaškega premierja Zlatka Mateše (26. februarja) o odločenosti vlade, da zagotovi normalno reintegracijo Vzhodne Slavonije v hrvaški pravni sistem, blagodejni učinek, na preprečitev za zdaj omejenih pojavov groženj in pritiskov na srbsko prebivalstvo.

Protestni shod za ukinitev sankcij proti Iraku
01. 03. 1998 10.29
Pred sedežem OZN v New Yorku se je v soboto zbralo okrog 1500 protestnikov, ki so zahtevali ukinitev sankcij proti Iraku. Ameriški mediji so odkrili, da je bil v množici tudi nekdanji državni tožilec Ramsey Clark, ki je bil na položaju v času predsednika Lyndona Johnsona. Protestniki, večinoma arabskega porekla, so zahtevali ukinitev sankcij, ki trajajo že sedem let in Iraku prepovedujejo izvoz nafte, razen za nakup hrane in zdravil. VS OZN v teh dneh razpravlja o resoluciji, s katero bo potrdil sporazum med generalnim sekretarjem Kofijem Ananom in iraškim predsednikom Sadamom Huseinom, vendar z njo, kljub protestom, ne bodo ukinjali sankcij.

Annan zavrača kritike
27. 02. 1998 10.58
Generalni sekretar OZN Kofi Annan se je uslužbencem Svetovne organizacije zahvalil za podporo, ki so mu jo nudili med posredovanjem v iraški krizi in hkrati zavrnil vse kritike. "Kritike in napačne razlage o tem, kar smo dosegli v Iraku, niso nepričakovane, vendar zaradi tega ne smemo izgubiti poguma. Če sporazuma ne bi bilo, bi to pomenilo konec dela UNSCOM-a. Memorandum o razumevanju je njegovo delo le okrepil," je v četrtek dejal Kofi Annan.

Albright: Če Annanu ne bo uspelo, bo spregovorilo orožje
19. 02. 1998 17.29
ZDA bodo v primeru neuspeha misije generalnega sekretarja OZN Kofija Annana v Bagdadu uporabile silo, je v današnjem telefonskem pogovoru s turškim zunanjim ministrom Ismailom Cemom zagotovila ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.

Annan optimističen pred odhodom v Irak
18. 02. 1998 11.21
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je izjavil, da ima "zmerne možnosti" za uspeh misije v Bagdadu, s katero bi lahko preprečili ameriško vojaško akcijo proti Iraku.

Annan v petek v Bagdad
18. 02. 1998 09.58
Generalni sekretar OZN Kofi Annan bo v petek dopotoval v Bagdad, kjer bo skušal prepričati iraške oblasti, da privolijo v nemoteno delo mednarodnih inšpektorjev za nadzor nad uničenjem orožja za množično uničevanje (UNSCOM). Annan se je v torek pozno popoldne v New Yorku še enkrat sestal s predstavniki držav petih stalnih članic Varnostnega sveta in tokrat dobil podporo za posredovanje v krizi. Ruski in francoski diplomati so v zadnjih dneh od generalnega sekretarja zahtevali, naj odpotuje v Irak in se pogovori s tamkajšnjim vodstvom, ki si Annanovega obiska prav tako zelo želi, saj pomeni zadnjo možnost za mirno rešitev krize.

Kofi Anan ne bo posredoval v iraški krizi
17. 02. 1998 09.27
Generalni sekretar OZN Kofi Anan se je ponovno sestal s predstavniki petih držav stalnih članic Varnostnega sveta, s katerimi je razpravljal o rešitvi iraške krize in svoji morebitni poti v Bagdad. Anan je po sestanku še enkrat izrazil svoje stališče, da bo v Bagdad odpotoval šele takrat, ko bo prepričan, da bo njegovo posredovanje prispevalo k mirni rešitvi krize.

Britanci dobili nove podatke o iranskem kemičnem orožju
11. 02. 1998 09.12
Britanska misija pri OZN je posredovala sporočilo obrambnega ministra Georga Robertsona, ki trdi, da so nedavno prejeli poročilo obveščevalne sluzbe o velikih količinah kemičnega strupa "agent 15", ki naj bi ga Irak imel se iz časa zalivske vojne.

Irak mora brezpogojno sodelovati z mednarodno skupnostjo
06. 02. 1998 09.12
Varnostni svet OZN še vedno vztraja pri brezpogojnem izpolnjevanju resolucije, ki je bila sprejeta ob koncu zalivske vojne, še posebej o delu, ki govori o nadzoru oborožitve. Formalne seje VS o Iraku še ni bilo na dnevnem redu, drevi pa bo moral vodja inšpektorjev OZN Richard Butler na zahtevo Rusije "opravičiti" svoje izjave novinarjem New York Timesa, ki jih ni bilo v njegovem poročilu VS o pogovoru z iraškimi oblastmi med obiskom v Bagdadu. Butler je namreč novinarjem govoril o obstoju orožja za množično uničevanje, česar pa ni bilo v poročilu VS. Slovenska diplomacija še naprej zavzema stališče, da je potrebno najprej izčrpati diplomatske možnosti, če pa Irak ne bo izpolnil vseh pogojev, pa ne bo nasprotovala vojaški akciji.

Albrightova prepričana, da bodo zalivske države sodelovale v primeru napada na Irak
03. 02. 1998 13.20
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je danes v Manami izrazila prepričanje, da bodo zalivske države v primeru vojaške akcije proti Iraku sodelovale z ZDA.

Irak povabil ameriške kongresnike, naj obiščejo predsedniške palače
03. 02. 1998 13.17
Iraški parlament je povabil ameriški kongres, naj pošlje v Bagdad delegacijo, ki bi obiskala predsedniške palače, je danes sporočil nek iraški diplomat.

Albanski predsednik odpotoval v ZDA
31. 01. 1998 12.10
Albanski predsednik Rexhep Meidani je danes odpotoval v Washington, kjer se bo v prihodnjih dneh pogovarjal o razmerah na Balkanu, zlasti o vprašanju Kosova, so sporočili iz predsednikovega urada.

Rusija opozarja pred vojaškim napadom na Irak
28. 01. 1998 18.45
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je v Bonnu opozoril pred vojaškim napadom na Irak, s katerim so zagrozile ZDA. Po srecanju z nemškim kolegom Volkerjem Ruehejem je Sergejev izjavil, da obstaja še vrsta drugacnih moznosti, s katerimi bi bilo iraškega predsednika Sadama Huseina moc pripraviti do sodelovanja z ZN.

Zaskrbljenost in kritike glede Butlerjeve izjave
28. 01. 1998 09.46
Irak je v torek obtožil vodjo Posebne komisije za razorožitev Iraka (UNSCOM) Richarda Butlerja, da je odgovoren za povečanje napetosti med OZN in Irakom in da želi v napad na Irak vplesti tudi Izrael. Varnostni svet ZN pa je v torek izrazil nezadovoljstvo, potem ko je vodja UNSCOM Richard Butler izjavil, da ima Bagdad toliko bakteriološkega orožja, da bi z njim lahko uničil Tel Aviv. Zaradi te izjave so po besedah francoskega veleposlanika Alaina Dejammeta, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu, številne delegacije izrazile zaskrbljenost. Dejammet je še dodal, da se bo o krizi v Iraku pogovarjal tudi z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom. Medtem pa sta delegaciji Rusije in Kitajske kritizirali Butlerjeve izjave, saj naj bi le-te predstavile nekatera nova dejstva, o katerih pa ZN niso bili predhodno obveščeni.