ob strani
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
Premirje v Sierri Leone
11. 11. 2000 00.00
Predstavniki vlade in upornikov Sierre Leone so v nigerijski prestolnici Abuja podpisali dogovor o premirju, se je izvedelo ob koncu srečanja. V skladu z dogovorom naj bi v 30 dneh preverili, ali strani spoštujeta premirje, ki ga bo sicer nadzirala misija Združenih narodov v Sierri Leone.
Bručan na obisku v Zagrebu
10. 11. 2000 00.00
Delegacija ministrstva za zdravstvo, ki jo vodi minister Andrej Bručan, se na povabilo hrvaške ministrice za zdravstvo Ane Stavljenič Rukavina mudi na enodnevnem delovnem obisku v Zagrebu. Na željo slovenske strani so govorili tudi o možnostih zdravljenja hrvaških državljanov z območja hrvaške Istre v izolski bolnišnici. Ta je bila namreč predvidena kot bolnišnica, ki bo pokrivala potrebe po bolnišničnem zdravljenju tudi tega dela Istre.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Ameriški mediji tarča kritik
09. 11. 2000 00.00
Potem ko so ameriški mediji v volilni noči predčasno napovedali zmago republikanca Georgea W. Busha, je bil ta poldrugo uro že 43. predsednik ZDA. Zmago so mu pripisale vse večje ameriške televizije, prvi časniki so izšli z naslovi "Bush zmagal", iz tujine so že prihajale prve čestitke. Resnica pa iz sanj ni zbudila le teksaškega guvernerja, temveč tudi medije.
Evropska komisija potrjuje poročila
08. 11. 2000 00.00
V Bruslju se je davi sestala Evropska komisija, ki bo na današnjem zasedanju sprejela redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v EU ter dokument, v katerem bo začrtala scenarij za nadaljevanje pristopnega procesa. Slednji po vsej verjetnosti ne bo vseboval jasnejših datumov za izvedbo širitve. Kot kaže, bo komisija zgolj ponovila oceno, ki jo je podala ob objavi lanskih poročil o napredku: z najbolj pripravljenimi kandidatkami bi se pogajanja o članstvu lahko končala v letu 2002.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Nov izbruh spopadov
05. 11. 2000 00.00
Kljub pozivom po miru tako izraelske kot palestinske strani je včeraj znova prišlo do spopadov med palestinskimi demonstranti in izraelsko vojsko, v katerih je bilo ranjenih na desetine ljudi. V Hebronu je bil ubit 23 dni star otrok, ki se je zadušil v stanovanju zaradi solzivca, s katerim je izraelska vojska obstreljevala okolico. Izraelski premier Ehud Barak je sinoči palestinskega voditelja Jaserja Arafat pozval, naj konča nasilje na palestinskih avtonomnih območjih in se vrne za pogajalsko mizo. Na spominski slovesnosti ob peti obletnici atentata, v katerem je bil ubit nekdanji izraelski premier Jicak Rabin, je Barak v Tel Avivu dejal, da želi vztrajati pri prizadevanjih za mir s Palestinci. Arafat pa je v Gazi izraelski vladi očital, da je prekršila dogovor o premirju, ki sta ga obe strani dosegli minuli teden. Izraelski premier je v pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN potrdil, da bo prihodnji teden odpotoval v ZDA na pogovore z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Srečanje z Arafatom po Barakovih besedah ni predvideno. Palestinski voditelj pa naj bi se s Clintonom v Washingtonu srečal 9. novembra.
Lukoil kupuje verigo črpalk Paula Gettyja
04. 11. 2000 00.00
Največja ruska naftna družba Lukoil, ki so jo po razpadu Sovjetske Zveze leta 1991 ustanovila tri največja državna naftna in plinska podjetja v zahodni Sibirji, je včeraj potrdila, da kupuje ostanek naftnega imperija J. Paula Gettyja oz. Gettyjevo verigo bencinskih črpalk, za kar bo odštela 71 milijonov dolarjev.
Beatlesi na internetu
04. 11. 2000 00.00
Že desetletja nedelujoča legendarna skupina The Beatles bo 13. novembra ob izdaji zgoščenke z največjimi uspešnicami z naslovom 1 na internetu odprla svojo prvo uradno stran. Nekdanji član skupine Paul McCartney že ima na internetu svojo spletno stran, obstajajo pa tudi strani, ki so jih oblikovali oboževalci skupine The Beatles.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Obveznice NOVE KBM v borzni kotaciji B
30. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo o sprejemu obveznic 2. izdaje na ime izdajatelja Nova kreditna banka Maribor, d. d., v borzno kotacijo B. Datum začetka trgovanja bo določen po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije B s strani izdajatelja.
NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.
Srečanje predstavnikov nepalske vlade in maoistov
27. 10. 2000 00.00
Po skoraj petih letih gverilskih spopadov v Nepalu, v katerih je doslej umrlo približno 1500 ljudi, so se danes prvič sestali predstavniki nepalske vlade in militantnih maoistov. Zagovornik človekovih pravic Padma Ratna Tuladhar, ki je posredoval v današnjem neformalnem srečanju, je ocenil, da so bili pogovori "zelo pozitivni", predstavniki obeh strani so se pogovarjali več kot dve uri, načrtujejo pa tudi uradna pogajanja.
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Škoro Olimpiji prinesel polfinale
25. 10. 2000 00.00
Nogometaši so odigrali povratne tekme četrtfinala slovenskega nogometnega pokala. HiT Gorica in Rudar sta praktično svoje delo opravila že v prvih tekmah, ki sta ga na povratnih samo še potrdila, mnogo bolj zanimivo pa je bilo na dvobojih med Olimpijo in Mariborom Pivovarno Laško ter Jadran Šepičem in Elanom Granitom. V derbiju med derbiji je Olimpija po prvi tekmi zaostajala z 0:2, a na svojem štadionu zmagala s 3:0 in se uvrstila v polfinale, Elan pa je na Primorskem igral neodločeno 1:1, kar je bil ob domači zmagi 1:0 dovolj, da se je uvrstil v nadaljnje tekmovanje.
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.
Francoski inštitut poudaril zbirko knjig
24. 10. 2000 00.00
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru na Gradu Tivoli bodo v četrtek, 26. oktobra, odprli razstavo Umetnost od strani do strani, na kateri bo predstavljena francoska zbirka knjig umetnikov in drugih publikacij. Razstava bo stalna, saj jo centru za obdobje desetih let podarja Francoski inštitut Charles Nodier. Avtor razstave je Guy Schraenen, ki bo poldrugo uro pred odprtjem razstave (ob 20. uri) spregovoril o zbirki in pomenu umetnikov v njej. Sicer pa je ta razstava le eden v vrsti kulturnih dogodkov, ki jih organizira Francoski inštitut, je na današnjem "francoskem" zajtrku z novinarji povedala direktorica inštituta Christine Schell.
Volivci ZZS oddali svoje glasove LDS
24. 10. 2000 00.00
Na novinarski konferenci v Kopru je vodstvo Zveze za Primorsko (ZZP), ki je julija podpisala sporazum o sodelovanju na in po državnozborskih volitvah z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), dobro ocenilo svoj nastop na volitvah. Kot je poudaril predsednik ZZP Branko Mahne je večina volivcev ZZP svoje glasove očitno oddala kandidatom LDS, ki so v vseh volilnih okrajih, kjer je bila podpora ZZP do sedaj velika, dosegli nadpovprečno ugodne rezultate. V sporazumu z LDS je ZZP na prvo mesto postavila zahtevo po regionalizaciji države, ki jo bo morala vlada tudi udejanjiti.
Odobren izvoz enkripcijskih tehnologij
24. 10. 2000 00.00
Po večletih pritiskov s strani računalniške industrije se je Clintonova administracija odločila dovoliti izvoz najmočnejših enkripcijskih tehnologij v 23 različnih držav. Od prejšnjega četrtka dalje so varnostni mehanizmi tako na voljo tudi vladam evropske unije, Avstralije, Japonske, Nove Zelandije, Norveške, Švice, Češke, Poljske in Madžarske. Letos je Commerce Department, ameriški ekvivalent našega Ministrstva za gospodarstvo, že odobril prodajo enkripcije gospodarskim subjektom v teh in še nekaterih drugih državah, med katerimi je tudi Slovenija. Omenjene spremembe so sad dolgoletnih prizadevanj ameriške računalniške industrije, saj so se nekatera velika podjetja že nekaj časa trudila dobiti dovoljenje za prodajo orodij, ki bodo pripomogla k varnejšim elektronskim transakcijam na stari celini in v ostalih z ameriško enkripcijo blagoslovljenih državah. Zanimiv je pri tem predvsem nenaden obrat Bele hiše od nasvetov pravne stroke in varnostnih agencij k čistemu kapitalističnemu razmišljanju, saj ni skrivnost, da bo dobiček ob takšnem povečanju trga najbrž velikanski, razen tega pa bo ameriškim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem tovrstne programske opreme tako tudi omogočeno obdržati vodilno vlogo na tržišču. Pri BSA (Business Software Alliance) so po desetih letih boja proti mlinom na veter na moč zadovoljni s takšnim stališčem vlade. “
Slovesnost na italijanski in slovenski strani
22. 10. 2000 00.00
Združenje kristjanov iz goriške nadškofije v Italiji in iz koprske škofije, ki si je pred desetimi leti nadelo ime Concordia et pax (Sprava in mir) in združuje tako pripadnike italijanske kot slovenske narodnosti ob meji, priredilo spravno slovesnost na obeh straneh državne meje, ki loči obe škofiji.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Inšpektorji proti piratskim programom
20. 10. 2000 00.00
Tržni inšpektorat Republike Slovenije je pri inšpekcijskem pregledu programske opreme v letošnjem prvem polletju pri 81 pravnih osebah in samostojnih podjetnikih odkril kar 66,6 odstotka takih, ki računalniške programe uporabljajo na nelegalen način. Brez licenčne pogodbe in računov je bilo namreč kar 54 podjetij, so sporočili iz gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev programske opreme BSA (Business Software Alliance). Inšpektorji so med drugim opravili pregled tudi pri podjetju Summit Motors, zastopniku znane avtomobilske znamke, kjer so preverili 18 računalnikov. Podjetje za nobenega od 41 inštaliranih računalniških programov ni predložilo ne računa, ne licenčne pogodbe. Tržni inšpektor je zato zoper podjetje izdal odločbo o prepovedi nadaljnje uporabe teh programov in ga predal sodniku za prekrške. Poleg tega pa lahko sodišče zaradi kršitve zakona o avtorskih in sorodnih pravicah obsodi podjetje še na plačilo civilne kazni v višini trikratne vrednosti cene računalniških programov, za katere bo ugotovljena nelegalna uporaba. Ker gre kar za 41 programov, grozi podjetju plačilo civilne kazni v višini skoraj devet milijonov tolarjev.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.
Venturoni v Sloveniji
19. 10. 2000 00.00
Predsednik vojaškega odbora zveze NATO, admiral Guido Venturoni, je ob prihodu na dvodnevni obisk v Slovenijo danes poudaril, da bo prihodnja širitev zveze NATO politična, kljub temu pa je po njegovih besedah izjemno pomembno, da
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.