oblakov
Drugo odštevanje za Endeavour
09. 02. 2000 16.01
Sinoči ob 23.30 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred nameravano petkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, prvo letošnjo izstrelitvijo raketoplana.
Preložili izstrelitev Endeavourja
01. 02. 2000 18.06
Strokovnjaki ameriške vesoljske agencije NASA so se odločili, da vesoljski raketoplan Endeavour, ki bi ga morali izstreliti že sinoči ob 18.47 po srednjeevropskem času, teoretična možnost za to pa je bila še za drevi, ne bo poletel pred 9. februarjem.
Najpodrobnejše fotografije Neptuna in Titana
25. 01. 2000 08.16
S pomočjo enega od 10-metrskih teleskopov observatorija Keck na Havajskih otokih so dobili doslej najbolj podrobne slike Neptuna in Titana, največjega satelita Saturna.
Našli vzrok za svetlikanje Rimske ceste
17. 01. 2000 09.27
Po podatkih zadnjih opazovanj satelita FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer), ki raziskuje nebo v oddaljenem ultravijoličnem obsegu valovnih dolžin, povzroča svetljenje Rimske ceste na tisoče eksplozij supernov.
Marin Berovič v galeriji Kompas
04. 11. 1999 18.48
V Galeriji Kompas bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo del slikarja Marina Beroviča. Avtor, ki je magistriral na specialki za restavratorstvo in konservatorstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in doktoriral iz kemije, bo predstavil ciklus Znamenja na nebu. Dogodek bo popestrila predstavitev vrhunskih slovenskih vinarjev, Mirana Valdhuberja in Joška Renčela. Za glasbeni program pa bosta poskrbela Klarisa M. Jovanovič in Vano Pilon.
Zunanji ministri ASEAN opozarjajo na širjenje dima
26. 08. 1999 13.52
Pojav oblakov dima na območju jugovzhodne Azije, ki so posledica požiganja gozdov v Indoneziji, se lahko v prihodnjih dveh letih še poslabša, je danes opozoril singapurski minister za okolje na srečanju ministrov za okolje držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Singapurju.
Potovanje sončnega mrka proti vzhodu
11. 08. 1999 20.41
<A HREF=http://www.solar-eclipse.org > Popolni sončni mrk </A> je Romunijo danes zavil v temo sredi dneva. Ob približno 13.05 je luna v celoti zakrila sonce, popolni sončni mrk pa je trajal rekordni 2 minuti in 26 sekund.
Možnost izbruha vulkana
02. 07. 1999 09.43
Oblasti na vzhodu Filipinov so danes vnovič razglasile stanje pripravljenosti zaradi morebitnega izbruha vulkana Mayon. Vulkan je namreč od sinoči ponovno aktiven, so sporočili predstavniki državnega centra za vulkanologijo iz Manile. Mayon je že 22. junija v atmosfero bruhnil več oblakov pepela in pare. Oblaki so bili visoki tudi do 10 kilometrov, več kot 4.000 prebivalcev iz okolice vulkana pa so oblasti evakuirale. Vulkanologi so sinoči zabeležili več potresnih sunkov in spremembe v reliefu pobočja vulkana, zato obstaja nevarnost, da utegne vulkan ''kmalu'' izbruhniti. Sicer je Mayon eden izmed najbolj aktivnih ognjenikov na svetu.
Hubble odkril velikanski vihar na Marsu
21. 05. 1999 07.10
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži kot umetni satelit okoli Zemlje, je blizu severnega tečaja na Marsu opazil vihar pošastnih razsežnosti. Vihar je skoraj štirikrat večji kot ameriška zvezna država Teksas. Na Marsu so pogosti peščeni viharji tokratnega pa so sestavljali ledeni oblaki. Podoben je bil vrtinčastim viharjem, kakršne je nazadnje pred več kot dvema desetletjema opazovala ameriška vesoljska sonda Viking Orbiter, a je skoraj trikrat večji. Vihar je imel najmanj tri trakove oblakov vrtinčaste oblike zavite v smer, nasprotno smeri gibanja urinih kazalcev okoli luknje ali očesa v sredini. Oko je imelo premer približno 300 kilometrov. Vihar se je pojavil sredi severne poloble Marsa potem, ko je sezonska kapa iz zmrznjenega ogljikovega dioksida povsem izhlapela in tako odkrila spodaj ležeči preostanek kape vodnega ledu. Vihar je odkrila skupina šestih ameriških astronomov z uporabo Hubblove širokokotne kamere 2. Teleskop so usmerili proti rdečemu planetu 27. aprila letos, ko se je Mars približal Zemlji na najmanjšo razdaljo v zadnjih osmih letih.
Obeti
16. 02. 1999 08.19
V četrtek in petek bo prevladovalo sončno vreme, le v noči na četrtek bo prehodno več oblakov.
Zvezdni prah povzroča klimatske spremembe
27. 05. 1998 07.53
Večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavami ozračja, danes meni, da so klimatske spremembe na Zemlji posledice počasnega prerazporejanja sončne toplote po površini planeta, do katerih prihaja zaradi cikličnih variacij v obliki Zemljine orbite. Stanley Dermott, predsednik oddelka za astronomijo na floridskem vseučilišču v Gainesvilleu, in Stephen Kortenkamp, doktor znanosti in član znanstvenega društva na inštitutu Carnegie v Washingtonu, pa sta nedavno razvila teorijo, po kateri obsežne spremembe v Zemljinem ozračju, ki utegnejo trajati tudi več milijonov let, nastajajo zaradi kopičenja vesoljskega prahu v zemeljski atmosferi, ki najverjetneje nastaja zaradi trčenj asteroidov v vesolju. Kot v zadnji številki revije Science piše ameriška agencija USIA, medplanetarni prah morda predstavlja dodaten dejavnik, ki povzroča spremembe ozračja in pospešuje izumiranje vrst. Znanstvenika sta izračunala, da vsako leto na Zemljo pade skoraj 30 milijonov kilogramov prašnih delcev iz oblakov, ki krožijo okrog Sonca in v notranjem delu sončnega sistema. Izdelala sta tudi model tokov prašnih delcev za zadnjih 1,2 milijona let in odkrila, da do največjega strujanja prihaja približno vsakih 100.000 let, kar se približno ujema z variacijami ekscentričnosti Zemljine orbite, ki ima podobno frekvenco. "Stalna rast tako velikih količin prahu lahko povzroči obsežne spremembe v ozračju na Zemlji, ki lahko traja tudi več milijonov let", je poudaril Dermott.