oblikovanju

Petrol ustvaril milijardo tolarjev dobička
09. 11. 2000 00.00
Po nerevidiranih podatkih je družba Petrol v prvih devetih mesecih ustvarila 177 milijard čistih prihodkov iz prodaje in dobro milijardo čistega dobička. Ta je posledica povečanega obsega prodaje tako naftnega blaga kot tudi dopolnilnega programa, zlasti pa nižjih stroškov poslovanja. Negativni učinek v oktobru uvedenega ponovnega državnega nadzora na ceno kurilnega in plinskega olja pa se bo odrazil v prihodnjem poslovanju družbe, sporočajo iz Petrola. Kot dodajajo, je družba vložila tožbo proti državi za plačilo nadomestila za razliko med priznanimi in dejanski stroški prodaje v višini 1,9 milijarde tolarjev in pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov oktobra spremenjene uredbe o oblikovanju cen. Povečan obseg količinske prodaje proizvodov iz nafte na domačem in tujih trgih, visoka rast prodaje nenaftnega blaga, predvsem pa nadaljnja stroškovna racionalizacija, so razlogi, ki so poleg uredbe o oblikovanju cen motornih bencinov, zaradi katere se je zmanjšal razkorak med priznanimi in dejanskimi stroški pri prodaji naftnih derivatov, največ pripomogli k zaustavitvi negativnih poslovnih trendov, s katerimi se je zlasti prve tri mesece leta 2000 srečeval Petrol. Do konca septembra je družba ustvarila za 177 milijard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje oziroma 1,09 milijarde tolarjev čistega dobička. Prodana količina proizvodov iz nafte je dosegla 1,4 milijona ton, kar je za tri odstotke več od načrtovanih količin, doseženi prihodki od prodaje nenaftnega blaga pa so s 16 milijardami tolarjev načrtovane presegli za 12 odstotkov. Bruto dobiček je tako za sedem odstotkov višji od načrtovanega. Prva tri četrtletja je družba sklenila tudi z nižjimi stroški poslovanja od načrtovanih, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so realno zaostali za šest odstotkov oziroma 1,3 milijarde tolarjev.

Peterle v Budimpešti
31. 10. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na 46. letnem zasedanju skupščine Združenja Atlantskih svetov (ATA) danes v Budimpešti predstavil željo Slovenije po vključitvi v zvezo NATO ter vlogo Slovenije v zagotavljanju večje varnosti v regionalnem in širšem smislu, posebej na območju BiH in Kosova. Poudaril je tudi željo Slovenije po nadaljnjem sodelovanju pri oblikovanju skupne evropske varnostne in obrambne politike ter ob tem izpostavil pomen sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, katerim se je v dosedanji trilaterali nedavno pridružila še Hrvaška. Sicer je Slovenija na tokratnem srečanju izrazila tudi pripravljenost, da bi gostila prihodnje, 47. letno zasedanje skupščine omenjenega združenja.

Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.

EZKT o položaju teologije
29. 10. 2000 00.00
V Ljubljani se je končal tridnevni posvet Evropskega združenja katoliških teologov. Predstavniki enajstih držav so razpravljali o položaju teologije v posameznih državah in o tem, kako pomembno vlogo zavzema teologija pri oblikovanju smisla človekovega osebnega in družbenega življenja, je na novinarski konferenci poudaril podpredsednik združenja Janez Juhant. Posvet je bil tudi priprava na kongres EZKT, ki bo potekal prihodnje leto v dveh mestih, in sicer Gradcu in Mariboru. Udeleženci posveta - iz Avstrije, Belgije, Nemčije, Velike Britanije, Španije, Irske, Hrvaške, Madžarske, Nizozemske, Švice in Slovenije - so poudarili, da teologijo vidijo kot partnerico družbi in hkrati Cerkvi. Pomembno za celoten evropski prostor kakor tudi za Slovenijo je, da se teologija in Cerkev ne zapirata, temveč da ostajata odprti za vprašanja širše družbe in skušata na nek način obvarovati človeka v sodobni družbi. Na srečanju so se seznanili tudi s funkcijo teologije v postkomunističnih tranzicijskih deželah, kjer je teologija ponovno priznana, obenem pa se jo prenaša in tolerira, čeprav se je pravzaprav ne želi.

Predavanje o internet aktivizmu
28. 10. 2000 00.00
Včeraj je v Galeriji Škuc (Stari trg 21, Ljubljana) predaval internet aktivist Ricardo Dominguez.

Pogovori o koaliciji ponovno v ponedeljek
28. 10. 2000 00.00
Neformalni pogovori o oblikovanju prihodnje vladne koalicije danes ne potekajo, prav tako jih stranke ne pripravljajo za jutri. Ponovno se bodo, kot so povedali v Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) in Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD), usklajevanja začela v ponedeljek, 30. oktobra.

Janez Podobnik vodja poslanske skupine SLS+SKD?
27. 10. 2000 00.00
Na svoji konstitutivni seji je danes poslanska skupina SLS+SKD Slovenske ljudske stranke sprejela sklep, da izvršilnemu odboru stranke za vodjo

Panevropsko internetno sodelovanje bank
27. 10. 2000 00.00
Švicarska bančna skupina Credit Suisse in ameriški računalniški gigant Microsoft sta napovedala panevropsko internetno sodelovanje, ki bo vključevalo dostop do novih storitev investicijskega bančništva bančne skupine Credit Suisse prek Microsoftovega portala MSN. Medmrežne storitve investicijskega bančništva bodo tako v naslednjih nekaj tednih dostopne preko portala MSN v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. Prihodnje leto pa bosta obe družbi sodelovali pri oblikovanju finančnih in poslovnih storitev na MSN portalih v Španiji, Italiji in Švici.

Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.

Janša o oblikovanju koalicije
26. 10. 2000 00.00
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je včeraj, ko je za POP TV komentiral izjavo prvaka LDS Janeza Drnovška o možnosti oblikovanja koalicije s SDS in Novo Slovenijo - Krščansko ljudsko stranko (NSi), če bi propadle vse druge možnosti, med drugim dejal, da bo v tem primeru cena za vstop v koalicijo z LDS zelo visoka. Po njegovih besedah je še vse odprto, pogoji SDS za vstop v omenjeno koalicijo pa so znani še iz časa pred volitvami in teh pogojev ne nameravajo spreminjati. V koalicijo z LDS bi namreč SDS vstopila le skupaj z NSi, s katero imata v DZ četrtino poslancev.

Cooperative Aura 2000
25. 10. 2000 00.00
Do petka, 27. oktobra, v Ribnem pri Bledu in centru za obrambno usposabljanje v Poljčah potekal mednarodna štabna vaja kriznega upravljanja Cooperative Aura 2000, ki se je poleg pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske (SV) udeležujejo tudi predstavniki oboroženih sil 17 drugih držav partneric oz. članic zveze NATO. Vajo, ki se je začela že v ponedeljek, je pripravilo in jo tudi izvaja vrhovno poveljstvo zavezniških sil za Evropo, tema Cooperative Aura 2000 pa je organizacija ter procesi poveljevanja in kontrole v severnoatlantskem zavezništvu.

Janša o oblikovanju koalicije
25. 10. 2000 00.00
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je v izjavi za POP TV komentiral izjavo prvaka LDS Janeza Drnovška o možnosti oblikovanja koalicije s SDS in Novo Slovenijo - Krščansko ljudsko stranko (NSi), v primeru da bi propadle vse druge možnosti. Ob tem je med drugim dejal, da bo v tem primeru cena za vstop v koalicijo z LDS zelo visoka. Po njegovih besedah je še vse odprto, pogoji SDS za vstop v omenjeno koalicijo pa so znani še iz časa pred volitvami in teh pogojev ne nameravajo spreminjati. V koalicijo z LDS bi namreč SDS vstopila le skupaj z NSi, s katero imata v DZ četrtino poslancev.

Pogovori LDS in ZLSD o koaliciji
25. 10. 2000 00.00
Neformalni pogovori o morebitnem oblikovanju vladne koalicije so se med Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) nadaljevali tudi danes, o morebitnem sodelovanju stranke v koaliciji pa bo jutri popoldne razpravljalo predsedstvo ZLSD.

Srečanje Koštunice in Rogozina
24. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Dmitri Rogozin sta se danes v Beogradu pogovarjala o sodelovanju med državama in o načinih za ukinitev sankcij proti ZRJ.

Nadaljevanje zasedanja jugoslovanske skupščine
24. 10. 2000 00.00
Zasedanje srbske skupščine, na katerem naj bi izvolili novo srbsko vlado, se bo danes zjutraj nadaljevalo, je napovedal predsednik skupščine Dragan Tomić. Sinoči so morali zasedanje prekiniti zaradi obstrukcije poslancev radikalne stranke Vojislava Šešlja, ki so vsi po vrsti imeli zelo dolge govore. Radikalci namreč nasprotujejo oblikovanju nove vlade. Skupščina je doslej potrdila odstop srbskega premiera Mirka Marjanovića in njegove vlade, s čimer je odprla pot za oblikovanje prehodne vlade, ki naj bi Srbijo vodila do predčasnih volitev. Te naj bi bile 23. decembra. Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica pa je z vodstvom Demokratske opozicije Srbije (DOS) pozno sinoči v Beogradu nadaljeval posvete o sestavi nove jugoslovanske vlade. Danes pa naj bi nadaljeval pogajanja s črnogorskimi socialisti (SNP).

Jan O. Karlsson obiskal Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je včeraj in danes mudil predsednik Evropskega računskega sodišča Jan O. Karlsson. Na pogovorih z delegacijo slovenskega računskega sodišča se je včeraj seznanil z delom sodišča in njegovimi pripravami na vstop Slovenije v Evropsko unijo, vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije pa mu je predstavilo makroekonomsko politiko in vlogo zbornice pri njenem oblikovanju. Danes je Karlssona sprejel slovenski predsednik Milan Kučan.

Nadaljevanje izraelsko-palestinskega nasilja
24. 10. 2000 00.00
Davi so izraelski vojaki s tanki napadli palestinsko mestece Beit Ošalah . Po poročilih izraelske televizije v napadu na to mestece nihče ni bil ranjen. Spopadi se nadaljujejo tudi v Hebronu in na Zahodnem bregu, kjer je bil en Palestinec ubit, štirje pa ranjeni.

Izraelci spet zaprli letališče v Gazi
23. 10. 2000 00.00
Izrael je danes spet zaprl letališče v Gazi, tako da nekemu jordanskemu letalu niso dovolili pristati, so sporočili palestinski viri. Izraelski premier je minuli teden po dogovoru na vrhu v Šarm el Šejku ukazal odprtje letališča na palestinskem avtonomnem območju. Zaradi nadaljevanja nasilja na palestinskih ozemljih pa je Barak včeraj sklenil, da se Izrael začasno umika iz mirovnega procesa.

Skupščina delničarjev Gorenjskega sejema
23. 10. 2000 00.00
Delničarji družbe Gorenjski sejem Kranj so na današnji skupščini delničarjev sprejeli sklep o razrešitvi članov nadzornega sveta ter imenovali novega. Novi člani nadzornega sveta so zasedali že danes in na sprejeli sklep o razrešitvi direktorja Boštjana Marovta in za novega direktorja Gorenjskega sejma imenovali Mitjo Selana. Delničarji so na današnji skupščini sprejeli tudi predlagane spremembe statuta in sprejeli sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic iz prostih rezerv v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala, so sporočili iz Gorenjskega sejma.

V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno

Izredno zasedanje parlamenta v ponedeljek
21. 10. 2000 00.00
Zaradi nesoglasij med Demokratično opozicijo Srbije (DOS) in socialistično stranko (SPS) nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića o sestavi prehodne srbske vlade, so napovedano izredno zasedanje srbskega parlamenta prestavili na ponedeljek, je sporočil predsednik srbske skupščine Zoran 195144umić.

Iz srbske vlade izstopili ministri SRS
20. 10. 2000 00.00
Iz srbske vlade so izstopili vsi ministri Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislava Šešlja, ki velja za zaveznika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. V Srbiji se je 5. novembra zgodil državni udar, je v Beogradu sporočilo vodstvo SRS. Trinajst ministrov in dva podpredsednika vlade na noben način ne želijo sodelovati v tem nasilnem prevratu, je še sporočila SRS.

Največji slovenski internet trgovski center
19. 10. 2000 00.00
V začetku julija je na internet naslovih www.menea.si in www.menea.com začel delovati največji slovenski internet trgovski center Menea. V njem se trenutno predstavlja okoli 600 domačih trgovcev, trgovine pa so razvrščene v trideset trgovskih četrti s sorodno ponudbo. V okviru trgovskih četrti lahko obiskovalci prek povezav do posameznih podjetij z nekaterimi že elektronsko trgujejo, druga se za zdaj le predstavljajo, posebne strani pa so namenjene prodaji med podjetji. Spletne strani je razvilo ljubljansko podjetje Menea skupaj s podjetjem Gambit Trade in kot je na današnji novinarski konferenci povedal eden od lastnikov Menee Aljoša Domijan, želijo v svojem trgovskem centru zajeti večje, predvsem pa manjše trgovce, za katere je predstavitev v okviru Menee cenejša kot če bi oblikovali lastno internet stran.

Neposredne mandate dobilo 60 kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Seznam tistih, ki bodo prihodnja štiri leta sedeli v poslanskih klopeh nove velike dvorane državnega zbora, je sicer že znan, po oblikovanju nove vlade pa se bo najverjetneje še spremenil. Neposredne mandate je dobilo več kot šestdeset kandidatov.

Posebno zasedanje komisije ZN
17. 10. 2000 00.00
V Ženevi se je danes začelo posebno zasedanje komisije Združenih narodov za človekove pravice o položaju na Bližnjem vzhodu. Na dvodnevnem zasedanju bo komisija med drugim odločala o oblikovanju posebne mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila vzrok za izbruh novega vala palestinsko-izraelskega nasilja. Pobudo držav članic Arabske lige in Organizacije islamske konference za sklic zasedanja komisije za človekove pravice je podprlo 47 od skupaj 53 držav članic, med njimi evropske države, medtem ko so ZDA sklicu nasprotovale.

Dogovor o srbski vladi
17. 10. 2000 00.00
V Beogradu so se sinoči po začasni prekinitvi nadaljevala posvetovanja o oblikovanju jugoslovanske vlade. Pogovorov pri novem jugoslovanskem predsedniku se udeležujejo vodilni predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS) in črnogorske Socialistične narodne stranke (SNP), ki sta najmočnejši frakciji v novoizvoljenem jugoslovanskem parlamentu. Pred tem so predstavniki DOS podpisali sporazum o oblikovanju prehodne srbske vlade s Socialistično stranko Srbije (SPS) Slobodana Miloševića in Srbskim gibanjem prenove (SPO). Stranke so podpisale tudi sporazum o predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji, ki bodo 23. decembra.

Koštunica prispel v Podgorico
17. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prispel v Podgorico , kjer naj bi poskušal dobiti podporo črnogorskih voditeljev pri oblikovanju nove zvezne vlade. Koštunica se je že sestal s črnogorskim predsednikom Milo Djukanovićem. Vsebina njunih pogovorov še ni znana.

Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že

Sporazum o oblikovanju prehodne vlade
16. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS), Socialistična stranka Srbije (SPS) Slobodana Miloševića in Srbsko gibanje prenove (SPO) Vuka Draškovića so včeraj podpisali sporazum o oblikovanju prehodne vlade v Srbiji.

Koštunica za normalizacijo odnosov s Slovenijo
13. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se je danes popoldne v palači federacije v Beogradu srečal s predsednikom ZR Jugoslavije Vojislavom Koštunico. Po končanih enournih pogovorih je dopisnikom slovenskih medijev povedal, da je njegov sogovornik pokazal zanimanje za normalizacijo odnosov med državama. Drobnič se je sestal tudi z enim izmed voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS), predsednikom Državljanske zveze Srbije (GSS) Goranom Svilanovićem.