obnova.
Obnova železniških odsekov na Štajerskem
12. 10. 1998 13.35
Slovenske železnice Ljubljana sporočajo, da bo železniška proga med Mariborom-Studenci in Rušami zaradi vzdrževalnih del na progi jutri, 13. oktobra, med 9. in 12.30 zaprta; 14. in 15. oktobra med 9. in 13. uro pa bo zaradi del na progi zaprta proga med Rušami in Ruto. V času del med omenjenimi železniški postajami bo organiziran nadomestni avtobusni prevoz potnikov.
Priznanje za prenovo slovenske cerkve v New Yorku
28. 09. 1998 09.28
Arhitekt, ki je vodil prenovo slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, Eduardo Lacroze, je za svoje delo dobil prvo nagrado za oblikovanje, ki sta jo podelila revija ''Faith and Form'' (Vera in oblika) ter Medverski forum za religijo, umetnost in arhitekturo (IFRAA) v kategoriji verske arhitekture - obnova.
Obnova italijanskih pristanišč
26. 08. 1998 07.57
Italijanska vlada je v okviru programa pomoči nerazvitim območjem sprostila 800 milijard lir, namenjenih modernizaciji in razvoju 14 pristanišč. Kot so sporočili vladni predstavniki, gre predvsem za pristanišča na jugu države. Najpomembnejša bo naložba v pristanišče Tarente, kjer bodo izgradnji večnamenskega pomola in povečanju zmogljivosti pretovarjanja namenili 177,4 milijard lir. V projekt obnove je s 140 milijardami lir vključeno tudi pristanišče Gioa Tauro na jugu Calabrije, ki je v zadnjih nekaj letih postalo najpomembnejše pristanišče za kontejnerski prevoz v Sredozemlju. Za izgradnjo novega pomola v toskanskem Livornu bodo namenili sto milijard lir. Obnova vključuje še pristanišča Cagliari in Olbia (oba na Sardiniji), Cetraro na jugu in Piombino (v Toskani), ki jim bodo dodelili 66, 30, 25, oziroma 20 milijard lir. Za izgradnjo novega navigacijskega centra bo Civitavecchia na severu Rima prejel 51 milijard lir, za razširitev notranje luke pa bo prejelo beneško pristanišče 12,5 milijard lir.
Od jutri odprt obnovljen Stari most v Mariboru
20. 08. 1998 14.05
Mariborski župan Alojz Križman bo jutri, 21. avgusta, namenu izročil obnovljeni Stari most v Mariboru, so sporočili iz kabineta mariborskega župana.
Po letalski nesreči transportnega letala Slovenske vojske
29. 07. 1998 19.10
Komisija za preiskovanje letalske nesreče transportnega letala Slovenske vojske, ki se je 22. julija zgodila pri naselju Dvor pri Žužemberku, bo poročilo o nesreči predvidoma pripravila v začetku prihodnjega tedna. Doslej je po besedah obrambnega ministra Krapeža, jasno le, da je do nesreče prišlo zaradi neupoštevanja pravil letenja oziroma zmanjšanja višine leta pod načrtovano.
Začeli z obnovo v Posočju
29. 07. 1998 08.16
Gradbena ekipa podjetja SGP Gorica je včeraj začela z obnovo prvega objekta v Mali vasi, ki je bil poškodovan v letošnjem velikonočnem potresu v Posočju. Njegova obnova naj bi bila po ocenah strokovnjakov zaključena v dvajsetih dneh. Istočasno so stekla tudi dela v Magozdu in Kal Koritnici, v naslednjem tednu pa bodo začeli tudi z deli v Soči, piše v sporočilu za javnost ministrstva za okolje in prostor.
Popis slovenske kulturne dediščine v ZDA
30. 06. 1998 10.44
Slovensko kulturno ministrstvo je v skladu s sporazumom o varovanju kulturne dediščine, ki sta ga pred poldrugim letom podpisala premier Janez Drnovšek in ameriški podpredsednik Al Gore, poslalo v ZDA strokovnjaka z Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino, ki bosta v naslednjih dneh pregledala in popisala objekte, za katere naj bi v bodoče skrbela ameriška vlada. Svetovalca direktorja Uprave RS za kulturno dediščino Gojko Zupan in Mitja Ferenc sta s pregledovanjem začela v New Yorku v slovenski cerkvi svetega Cirila.
Obisk predstavnikov Avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo z Dunaja v Mariboru
08. 05. 1998 12.03
Rektor univerze v Mariboru Ludvik Toplak je včeraj sprejel direktorja Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo Arnolda Suppana in direktorja ljubljanske izpostave omenjenega inštituta Miroslava Polzerja. Poudarili so dobro sodelovanje med avstrijskim institutom in univerzo v Mariboru ter izrazili prepričanje, da bo ustanovitev Slovenskega instituta ter obnova Knaflove ustanove na Dunaju sodelovanje še poglobila, saj bodo ustvarjene dodatne možnosti za delo slovenskih raziskovalcev na Dunaju, so danes sporočili z univerze v Mariboru.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
V Namibiji prihodnji teden konferenca Interparlamentarne unije
03. 04. 1998 12.34
V prestolnici Namibije Windhoeku bo od 6. do 11. aprila potekala 99. konferenca Interparlamentarne unije (IPU), ki združuje parlamentarce suverenih držav. Slovenija je članica te organizacije od aprila 1993. Delegacijo slovenskega državnega zbora bo vodil Jelko Kacin, predsednik Nacionalne skupine IPU Republike Slovenije in odbora za mednarodne odnose DZ, v delegaciji pa bodo še Jože Lenič, Franc Žnidaršič, Zmago Jelinčič in Helena Hren-Vencelj, so sporočili iz DZ.
Pošta Slovenije bo leto 1997 končala s 300 milijoni tolarjev dobička
19. 12. 1997 14.15
Generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec je na današnji novinarski konferenci v Mariboru predstavil poslovanje slovenske pošte v letošnjem letu ter načrte za naslednje leto. Obseg poštnih storitev se je v letošnjem letu povečal za 7 odstotkov. Sicer pa bodo prihodki Pošte Slovenije znašali letos 20,4 milijarde tolarjev, dobiček pa 300 milijonov tolarjev.
Podelitev Zlatega sv. Justa arhitektu Borisu Podrecci
12. 12. 1997 15.50
V dvorani občinskega sveta v Trstu so danes podelili nagrado Zlati sv. Just tržaškemu slovenskemu arhitektu Borisu Podrecci. Kipec (delo kiparja Tristana Albertija) podeljuje vsako leto Združenje kronistov Julijske krajine skupaj s Tržaško hranilnico. Ob tej priložnosti so tudi podelili priznanji novinarju tržaškega dnevnika Il Piccolu Silviu Maranzani in tržaškemu prefektu Micheleju De Feisu.
Iz Pentagonale v Srednjeevropsko pobudo
27. 11. 1997 11.51
V Sarajevu bo v petek in v soboto potekalo srečanje predsednikov vlad Srednjeevropske pobude - integracije, ki šteje 16 članic, letos pa ji predseduje Bosna in Hercegovina.