obnovitev
Bližnjevzhodnega vrha ne bo
28. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je potrdil, da ne bo sodeloval na napovedanem vrhunskem srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, ki naj bi pod pokroviteljstvom egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka danes potekal v letovišču Šarm el Šejk. V uradnem sporočilu so v Barakovem kabinetu zapisali, da sta se Barak in Mubarak na zadnjih posvetih dogovorila, da izraelski premier v tem trenutku ne bo potoval v Egipt. Tristranski vrh v Šarm el Šejku je že pred tem odpovedal Kairo. Medtem pa je iz Gaze proti Kairu že odpotoval Arafat, ki se bo kljub odpovedi tristranskega vrha sestal z Mubarakom, je sporočil palestinski predstavnik.
Jutri iztek roka
26. 12. 2000 00.00
Pred jutrišnjem iztekom roka za obnovitev bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, ki ga je postavil ameriški predsednik Clinton, je izraelski premier v odstopu Barak pripravljen popustiti pri palestinski suverenosti
V eksploziji umrl član gibanja Fatah
17. 12. 2000 00.00
Ponoči je bil v kraju Kalandia, severno od izraelske prestolnice Jeruzalem, ubit Samih Marabi, član gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Okoliščine eksplozije še niso znane. Palestinske varnostne sile že preiskujejo incident, v katerega je domnevno vpletena izraelska obveščevalna služba, ne izključujejo pa možnosti, da je Marabi izdeloval bombo, ki je predčasno eksplodirala.
Prisilna poravnava Aerodroma Maribor
13. 12. 2000 00.00
Mestna občina Maribor, občina Hoče-Slivnica in občina Miklavž na Dravskem polju, ki so ustanoviteljice podjetja Aerodrom Maribor, se zavzemajo za prisilno poravnavo podjetja in ne za njegov stečaj, je na današnji novinarski konferenci dejal mariborski župan Boris Sovič. Po njegovih besedah si bodo občine ustanoviteljice prizadevale v reševanje problematike Aerodroma Maribor v najkrajšem času tvorno pritegniti tudi ministrstvi za promet in zveze ter za obrambo, saj bi bilo škoda, če letališče ne bi poslovalo sedaj, ko je država v obnovitev njegove infrastrukture vložila okoli dve milijardi tolarjev. Poleg tega pa Slovenija tudi sicer potrebuje alternativno letališče.
Bombni napad na Šri Lanki
28. 11. 2000 00.00
V bombnem napadu na Šri Lanki je le dan potem, ko so tamilski uporniki izrazili pripravljenost za mirovna pogajanja z vlado Chandrike Kumaratunge, danes umrlo najmanj osem ljudi, še 46 oseb pa je bilo težje ranjenih. Bomba je eksplodirala pod nekim mostom v kraju Thammennawa na severovzhodu države, ko je čezenj zapeljal avtobus. Policija je odgovornost za napad pripisala uporniškim tamilskim tigrom (LTTE). Pripadniki tamilskih tigrov so nedaleč od kraja bombnega napada napadli skupino vojakov ter pri tem ubili enega vojaka in enega civilista.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Planika v Novem Sadu
28. 10. 2000 00.00
Kranjsko podjetje Planika je danes v Novem Sadu odprlo svoje pr
Slovenija podpira mirovna prizadevanja
18. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Slovenija pozdravlja rezultate bližnjevzhodnega vrha v egiptovskem Šarm el Šejku in upa, da bosta obe strani izpolnili obveznosti. Hkrati je v današnjem sporočilu za javnost izrazilo globoko obžalovanje in zaskrbljenost zaradi napetosti in spopadov med Izraelci in Palestinci, ki so v preteklih tednih terjali številne žrtve. Nadaljnje naraščanje napetosti ima lahko daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije.
Cilji bližnjevzhodnega vrha
16. 10. 2000 00.00
Udeleženci vrhunskega srečanja o oživitvi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, ki so se zbrali v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, so se sešli na dvostranskih srečanjih. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, pogovarjal pa se je tudi z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar pa podrobnosti o srečanju niso znane. Ameriški predsednik Bill Clinton je po srečanju z Mubarakom predstavil tri cilje bližnjevzhodnega vrha. Dejal je, da je namen srečanja končati nasilje in obnovitev sodelovanja na področju varnosti, doseči sporazum o izvedbi objektivne in odkrite preiskave o izbruhu nasilja na palestinskih ozemljih ter oživitev mirovnega procesa. Medtem pa je na Zahodnem bregu in v Gazi danes več tisoč Palestincev protestiralo proti vrhu v Šarm el Šejku, obenem pa so izražali podporo palestinskemu voditelju Arafatu. V današnjih spopadih med protestniki in izraelskimi vojaki, ki so uporabili gumijaste naboje, so bili v bližini Hebrona ranjeni štirje Palestinci. V Gazi se je zbralo približno 3000 demonstrantov, proteste pa so pripravili še v treh mestih na Zahodnem bregu.
Koštunica jutri v Podgorici
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica bo jutri odpotoval v Podgorico, kjer se bo s predstavniki Socialistične ljudske stranke (SNP) pogovarjal o oblikovanju nove zvezne vlade, je sporočil danes eden od voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran 195144inđić. 195144inđić je obenem izjavil, da je oblikovanje nove vlade v ZRJ mogoče pričakovati prihodnji teden. Predstavniki nevladnega združenja G-17 Plus, ki vodi intenzivna pogajanja o vključitvi ZRJ v mednarodne finančne ustanove in za pridobitev finančne pomoči, pa so danes vnovič opozorili, da je pomembno čimprej oblikovati novo zvezno vlado, da ne bi ZRJ "zamudila sijajne ponudbe mednarodnih partnerjev za vlaganja v ZRJ." Medtem sta v Beograd prispela italijanski premier Giuliano Amato in posebni predstavnik ZN Carl Bildt. Amato je prvi zahodni premier na obisku v ZRJ po umiku nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića z oblasti minuli teden. Spremljata ga zunanji in finančni minister. Bildt pa je v pogovoru z novinarji dejal, da bo v Beogradu ostal nekaj dni, s Koštunico pa naj bi se pogovarjal tudi o sprejemu ZRJ v ZN. Velika Britanija je danes ZRJ predlagala obnovitev diplomatskih odnosov med državama, so povedali v britanskem zunanjem ministrstvu. V ministrstvu so izrazili upanje, da bodo od Beograda kmalu dobili pozitiven odgovor, da bi lahko državi čimprej izmenjali svoje veleposlanike. Interese Velike Britanije od marca lani predstavlja brazilsko veleposlaništvo v Beogradu.
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
Koštunica sprejel veleposlanike EU
06. 10. 2000 00.00
Vojislav Koštunica, ki naj bi še danes prisegel kot jugoslovanski predsednik, je dopoldne sprejel nekatere vodje diplomatskih misij evropskih držav v Beogradu. Srečanje je pripravilo švedsko veleposlaništvo, ki nadomešča Francijo kot predsedujočo Evropski uniji. Voditelji srbske opozicije so veleposlanike evropskih držav povabili na srečanje v luči za danes napovedanega ustanovnega zasedanja nove zvezne skupščine, na kateri naj bi prisegel Koštunica. Slednji se je na današnjem srečanju z diplomati držav EU med drugim zahvalil Italiji za podporo ter napovedal obnovitev tesnih odnosov z Rimom tako na dvostranski ravni kot v okviru EU.
Clinton bo obiskal Vietnam
15. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo novembra predvidoma odpotoval v Hanoi, so sinoči sporočili iz Bele hiše. Clinton bo Vietnam najverjetneje obiskal po letnem vrhu članic APEC, ki bo 15. in 16. novembra v Bruneju. Načrtovani Clintonov obisk v Vietnamu, ki bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika po vojni v Vietnamu leta 1975, bo pomenil obnovitev vezi med nekdaj sovražnima državama.
Vladna kriza v Izraelu
03. 08. 2000 17.29
Izraelski premier Ehud Barak se spopada z novo vladno krizo. Potem ko je iz njegove vlade izstopil vplivni zunanji minister David Levy, so opozicijske stranke v prvem branju izglasovale še predčasne parlamentarne volitve. Levy je odstopil zaradi nestrinjanja s premierom Barakom, ki mu očita, da je na pogajanjih v Camp Davidu Palestincem preveč popuščal.
Slovenija o sodelovanju na vrhu EU
25. 07. 2000 18.42
Slovenija je izrazila pripravljenost, da sodeluje na vrhu Evropske unije in držav Zahodnega Balkana, ki bo potekal novembra v Zagrebu, je dejal danes francoski veleposlanik na Hrvaškem Albert Turot po sestanku s hrvaškim premierom Ivico Račanom.
Peterle na Madžarskem
24. 06. 2000 10.22
Zunanji minister Lojze Peterle se v madžarskem Szegedu udeležuje srečanja vodij diplomacij držav članic Srednjeevropske pobude. Drugi, zadnji dan sestanka bo plenarno zasedanje pod vodstvom gostitelja, madžarskega zunanjega ministra Janosa Martonyja, na katerem naj bi sprejeli sklepni dokument. Ta zajema več poglavij, v katerih med drugim obravnava politična in varnostna vprašanja, razmere na Kosovu in v ZRJ, uresničevanje Pakta stabilnosti za JV Evropo, prizadevanja za obnovitev plovbe na Donavi, aktivnosti SEP in njegovo sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami, spodbujanje gospodarskega sodelovanja ter uresničevanje akcijskega načrta SEP za obdobje 2000-2001.
Norvežani ostali brez Berga?
14. 06. 2000 11.54
Obrambni nogometaš norveške reprezentance Henning Berg si je na uvodnem srečanju svoje reprezentance na evropskem prvenstvu, v katerem so Norvežani z 1:0 premagali Španijo, obnovil poškodbo zadnjične mišice. Po poročanju predstavnikov reprezentance je poškodba dovolj huda, da Berg ne bo mogel zaigrati na naslednjih tekmah predtekmovanja z ZR Jugoslavijo in Slovenijo.
Stavka novinarjev v Italiji
27. 05. 2000 16.33
Italijanski novinarji danes vnovič stavkajo, ker želijo doseči obnovitev pogajanj o novi kolektivni pogodbi. To je že tretja letošnja novinarska stavka v Italiji.
Prostovoljna obnovitev Stonehenga
12. 04. 2000 08.32
40 prostovoljcev se je nedavno odpravilo na 390 km dolgo pot, saj so se odločili, da bodo tri tone težak kamen iz Walesa prenesli v Stonehenge v osrednji Angliji. Namen odprave je počastitev dela tistih, ki so zgradili skrivnosten spomenik na planoti Salisbury. Stonehenge, kultni kraj iz starejše bronaste dobe (3000 - 1600 pr.n.št) je ena najbolj obiskanih znamenitosti Anglije.
Drnovšek ne rešuje ključnega problema?
04. 04. 2000 21.02
Prvak SDS Janez Janša je med sinočnjo izredno sejo strankinega izvršilnega odbora, na kateri ta obravnava zahtevo predsednika vlade Janeza Drnovška za glasovanje o zaupnici vladi in njegov predlog za imenovanje liste novih ministrov, v izjavi za novinarje povedal, da je premierov predlog po oceni članov izvršilnega odbora sicer ''poskus, da se poseže v nakopičene probleme pri funkcioniranju izvršilne oblasti, vendar pa predlog posega samo v manjši del problemov''.
Črna gora znotraj ZRJ?
18. 03. 2000 20.39
Premieri držav, ki mejijo na ZRJ, so se v sklepni izjavi ob koncu dvodnevne konference danes v Budimpešti strinjali, da mora Črna gora ostati v ZRJ, vendar pa mora okrepiti stike z ostalimi državami na Balkanu.
Clinton podprl nadaljevanje pogajanj
18. 03. 2000 15.51
Ameriški predsednik Bill Clinton je v sinočnjem telefonskem pogovoru s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom izrazil podporo nadaljevanju izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj o dokončnem mirovnem sporazumu, ki se bodo po zastoju na delovni ravni nadaljevala 21. marca v ZDA, je danes poročala palestinska tiskovna agencija WAFA.
Tuerk šef UNMIVIC-a?
21. 12. 1999 11.28
Varnostni svet ZN je v petek izglasoval celovito resolucijo o Iraku, ki v zameno za obnovitev mednarodnega nadzora nad orožji za množično uničevanje Iraku ponuja začasno ukinitev sankcij (suspenz). Generalni sekretar ZN Kofi Annan mora v tridesetih dneh Varnostnemu svetu predlagati ime kandidata za vodjo nove komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije (UNMOVIC), kar doslej še ni storil, v diplomatskih krogih na sedežu ZN v New Yorku pa neuradno kroži več imen. Med njimi je tudi slovenski veleposlanik Danilo Tuerk, čeprav je sam pretekli teden dejal, da o tem ne razmišlja.
Ukinitev sankcij proti Severni Koreji
14. 12. 1999 15.07
Japonska je danes sporočila, da ukinja sankcije proti Severni Koreji. Te je uvedla avgusta lani, potem ko je Severna Koreja poskusno izstrelila raketo, ki je bila po domnevah Japonske balistična raketa taepodong 1.
Uspešen dan za Izraelce
09. 12. 1999 21.14
Po posredovanju ameriške državne sekretarke Madeleine Albright so Izraelci in Palestinci nadaljevali pogajanja o trajnem mirovnem sporazumu. Palestinski pogajalec Jasir Abed Rabo je sporočil, da se je z izraelskim kolegom Odedom Eranom znova pogovarjal o vprašanju judovskih naselij na zasedenem Zahodnem bregu. Gre že za deveto srečanje, katerega namen je doseg dokončnega mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci.
Srečanje Albrightove in Mubaraka
09. 12. 1999 20.09
Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright je danes prispela v letovišče Šarm el-Šejk ob Rdečem morju, kjer se je srečala z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Govorila sta o mirovnem procesu na Bližnjem Vzhodu.
Ruski proračun za leto 2000 dokončno sprejet
03. 12. 1999 19.54
Poslanci ruske dume so na zadnjem zasedanju pred parlamentarnimi volitvami 19. decembra dokončno odobrili proračun za leto 2000. Za finančni zakon za prihodnje leto je glasovalo 308 poslancev, 52 se jih je izreklo proti, trije pa so se vzdržali glasovanja.
Konferenca o splošni prepovedi jedrskih poskusov
07. 10. 1999 20.31
Na Dunaju poteka konferenca za pospešitev začetka veljavnosti sporazuma o splošni prepovedi jedrskih poskusov, ki se je udeležuje 91 držav podpisnic sporazuma, med njimi tudi Slovenija.
Jordanija podprla libanonsko-sirska stališča
14. 09. 1999 22.06
Jordanski kralj Abdulah II., ki je danes končal obisk v Libanonu, je izrazil podporo vztrajanju Libanona in Sirije po skupnih mirovnih pogajanjih z Izraelom.