obrambe
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Kanadski premier pri Bushu
06. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sprejel prvega tujega državnika, kanadskega premiera Jeana Chretiena. Bush je na srečanju zavrnil ugibanja, da bi kateri od sosednjih držav dal prednost pred drugo. Voditelja sta se dotaknila tudi spornih tem, saj Kanada nasprotuje Bushevemu načrtu vrtanja nafte na zaščitenem območju Aljaske, prav tako pa ima pomisleke glede ameriškega načrta vzpostavitve nacionalne protiraketne obrambe. Bush in Chretien sta govorila tudi o nekaterih mejnih vprašanjih, aprilskem vrhu držav Ameriške konference v Quebecu in trgovinski menjavi.
Nov odlok o nacionalni varnosti
28. 01. 2001 00.00
V zadnji številki Uradnega lista RS je objavljen vladni odlok, ki ureja sestavo in določena vprašanja delovanja sveta za nacionalno varnost (SNAV). Veljati bo začel v soboto, 3. februarja, z dnem njegove uveljavitve pa bo prenehal veljati odlok o ustanovitvi in nalogah SNAV iz leta 1998.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Grizold končal obisk v poveljstvih SV
26. 01. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold se je v vojašnici Postojna srečal s predstavniki 2. operativnega poveljstva Slovenske vojske (SV) in tako sklenil obisk v enotah in poveljstvih SV. Kot je med drugim dejal, je s tem, kar je videl v SV, zadovoljen, z obiski pa bo nadaljeval tudi v prihodnje. Sicer pa se je Grizold, ki ga je spremljal namestnik načelnika generalštaba SV, brigadir Alojz Jehart, kot slavnostni govornik udeležil prisege nove generacije vojakov v vipavski vojašnici Janko Premrl - Vojko.
Bush v stiku s tujimi voditelji
25. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v prvem tednu svojega mandata že navezal stike z nekaterimi tujimi voditelji. Bush je prejel kopico čestitk iz različnih držav sveta in se med drugim po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki mu je prav tako čestital za prevzem položaja. Po sporočilih iz Bele hiše je Bush poklical tudi kralja Fahda in kronskega princa Abdulaha iz Savdske Arabije, egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in jordanskega kralja Abdulaha. Že v torek pa je Bush poklical tudi japonskega premiera Jošira Morija in se pogovarjal z novo filipinsko predsednico Glorio Macapagal Arroyo.
Minister Grizold nadaljuje z obiski SV
24. 01. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je tudi danes nadaljeval z obiski v enotah Slovenske vojske. Dopoldne se je v vojašnici Kranj srečal s predstavniki 1. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe. Pohvalil je vodstvo poveljstva za sprotno reševanje oziroma opozarjanje na težave, s katerimi se srečuje. Obrambni minister je znova opozoril, da je Slovenija že leta 1993 kot svoj strateški cilj opredelila vključitev v kolektivno obrambno organizacijo oz. v zvezo NATO. Kot je dejal, bo naša država zaradi omejenih zmogljivosti z vstopom v zvezo NATO pridobila "mnogo več", kot pa če bi ostala zunaj severnoatlantskega zavezništva.
Grizold v Celju
23. 01. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je v Celju obiskal 3. operativno poveljstvo Slovenske vojske (SV), ki mu poveljuje brigadir Alojz Završnik. Po koncu obiska je Grizold je v izjavi za novinarje med drugim povedal, da je želel začutiti utrip poveljstva v vsakdanjem delu ter se seznaniti z njegovimi težavami. Poudaril je, da naša država potrebuje sodobno in učinkovito vojaško organizacijo, ki bo zagotovila uspešno nacionalno obrambo in varnost. Seveda, pravi minister, je za spremembe potrebno zagotoviti številne predpogoje, med katerimi je tudi zadostna finančna podpora. "V Sloveniji smo se odločili za lasten obrambni sistem, vendar bomo z vstopom v zvezo NATO še več pridobili na naši varnosti. Treba je tudi postaviti mehanizme, ki bodo omogočili primerljivost Slovenske vojske z vojaškimi silami držav članic Evropske unije," je dejal Grizold.
Poziv za rešitev krize v Kongu
22. 01. 2001 00.00
Zimbabve, Angola in Namibija, zaveznice Demokratične republike Kongo, so včeraj na vrhu v angolski prestolnici Luanda pozvale k dialogu za dosego miru v tej državi. Angolski predsednik Jose Eduardo dos Santos je menil, da je dialog najbolj korektna pot za uresničitev mirovnih sporazumov iz Lusake, in dodal, da je uporaba sile v DR Kongo upravičena le v primeru obrambe. Poleg Dos Santosa, ki je menil, da sta smrt kongoškega predsednika Laurenta Kabile povzročili zarota varnostnih služb in pomanjkanje opreznosti, sta se vrha v Luandi udeležila tudi zimbabvejski in namibijski predsednik Robert Mugabe in Sam Nujoma. Predsedniki so v sklepni izjavi zagotovili, da bodo obdržali svoje sile v DR Kongo, dokler se v to z minerali bogato deželo ne povrne mir. Iz diplomatskih krogov se je tudi izvedelo, da naj bi se južnoafriške države srečale na vrhu v Mozambiku že to sredo. Prisostvovali naj bi tudi Uganda in Ruanda, ki podpirajo upornike, ki nasprotujejo vladi v Kinšasi.
Todorović priznal zločine proti človeštvu
19. 01. 2001 00.00
Stevan Todorović, bosanski Srb in policijski poveljnik v mestu Bosanski Šamac med letoma 1991 in 1992, je danes pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu tudi uradno priznal svoje zločine proti človeštvu. Svojo izjavo, ki jo je 52-letni Todorović sicer podal že 13. decembra lani pred preiskovalnim sodnikom, je sedaj ponovil in uradno potrdil tudi pred kazenskim senatom. Prav tako se je odpovedal izpodbijanju obtožbe zaradi njegove sporne aretacije proti silam SFOR, ki so ga septembra 1998 s pomočjo podkupnin ugrabili iz Srbije, na haaškem sodišču pa je pripravljen tudi pričati proti ostalim obtožencem.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Rusija tretja največja izvoznica orožja na svetu
03. 01. 2001 00.00
Rusija je v minulem letu z izvozom orožja zaslužila približno 4,3 milijarde dolarjev, je, sklicujoč se na začasne vladne podatke, poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Rusija je tako kot v zadnjih desetih letih ohranila položaj tretjega največjega izvoznika orožja na svetu.
Začetek vrha Sveta za zalivsko sodelovanje
30. 12. 2000 00.00
V Manami se je začelo dvodnevno 21. letno vrhunsko srečanje držav članic Sveta za zalivsko sodelovanje, na katerem naj bi udeleženci govorili o zbliževanju na področju gospodarstva in obrambe med državami članicami. Sogovorniki naj bi obravnavali tudi iraško vprašanje, odnose z Iranom in položaj na palestinskih območjih.
Grizold o članstvu v zvezi NATO
27. 12. 2000 00.00
Slovenija je od osamosvojitve do danes razvila temeljne in ključne elemente sistema nacionalne obrambe in njenih podsistemov: Slovenske vojske (SV), civilne obrambe ter zaščite in reševanja. Veliko stvari je zgradila na novo in v zelo kratkem času, kar je eden od razlogov, da so nekateri elementi bolj, nekateri pa manj razviti, je poudaril minister za obrambo Anton Grizold. "Leto 2001 bo leto, ko bo treba narediti kvaliteten korak naprej. Vse elemente bo treba povezati med seboj v celovit, sodoben in seveda učinkovit sistem. Obrambni sistem ne obstaja sam zase, temveč deluje v okviru celotne nacionalno-varnostne strukture. Le takšen sistem bo lahko učinkovito zadovoljeval obrambne potrebe Slovenije ter prispeval k varnosti v ožjem in širšem mednarodnem prostoru." Grizold je glede dejavnosti ministrstva za obrambo (MORS) leta 2001 še opozoril, da je članstvo v zvezi NATO ena od prednostnih nalog celotne države in ne zgolj ministrstva.
Zaslišanje preloženo
26. 12. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je danes preložilo za jutri napovedano zaslišanje generala Augusta Pinocheta. Sodišče je Pinochetu dalo dvajset dni časa, da opravi zdravniške preglede, po tem roku pa se bo postopek nadaljeval, ne glede na to, ali bodo zdravniški pregledi zaključeni ali ne.
Sodelovanje na področju varnosti
20. 12. 2000 00.00
Kanada in EU sta se na vrhunskem srečanju v Ottawi dogovorili o boljšem sodelovanju na področju varnosti in obrambe. Tako se bodo strokovnjaki Kanade in EU sestajali štirikrat letno na pogovorih, namenjenih predvsem evropski skupni varnostni in obrambni politiki. Obe strani sta se strinjali, da ustanovitev enote za hitro posredovanje ne bo zmanjšala vpliva zveze NATO.
Svarilo pred subvencioniranjem Airbusa
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je Evropsko unijo na 15. rednem vrhunskem srečanju EU in ZDA posvaril pred hudim trgovinskim sporom, ki bi lahko izbruhnil, če bi EU vztrajala pri načrtovanih subvencijah za letalo A3XX evropskega konzorcija Airbus. Evropska komisija je obtožbe ameriškega predsednika danes zavrnila in jih označila za poskus obrambe monopola ameriške družbe Boeing. Clinton je na včerajšnjem vrhu EU in ZDA, ki se ga je sam udeležil zadnjič, v Washingtonu poudaril, da bi v primeru evropskih subvencij Airbusu izbruhnil doslej najhujši trgovinski spor med stranema, je danes poročal New York Times. "Pojasnili smo jim, da mora financiranje potekati na komercialni osnovi," je poudarila ameriška pooblaščenka za trgovino Charlene Barshefsky.
Zmaga Celjanov proti turškim prvakom
09. 12. 2000 00.00
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 5. krogu lige prvakov (skupina A) premagali ASKI Ankaro s 34:31 (16:17). V odsotnosti treh poškodovanih nosilcev igre - Romana Pungartnika, Uroša Šerbca in Tomaža Tomšiča - celjska zasedba resda ni blestela, pot do zmage je bila trnova in dosežena šele v zadnjih petnajstih minutah dvoboja. V igri slovenskega prvaka so bile v prvem delu igre velike rezerve, predvsem v igri v obrambi, prav tako pa je bil pod svojim evropskim povprečjem vratar Dejan Perič, ki je v prvem polčasu zbral zanj skromne štiri obrambe. V nadaljevanju so Celjani nadaljevali s povprečno igro, kar so motivirani gosti iz turške prestolnice s pridom izkoristili in se brez večjih težav "sprehajali" skozi domačo obrambo. V 39. minuti so gledalci v dvorani Golovec obnemeli, kajti ASKI je povedel s 23:20, predstava domačinov pa ni vzbujala pretiranega upanja na preobrat. Dve zaporedni izključitvi na turški strani so Šojatovi varovanci s pridom izkoristili, prebudil se je Rastko Stefanovič, ki je s tremi zaporednimi zadetki Celjane vnovič povedel do vodstva z 28:27, svoje pa je dodal tudi vratar Dejan Perič, ki je v seriji ubranil številne tekmečeve strele. Srečanje so celjski rokometaši in privrženci dočakali evforično, a hkrati zaskrbljeno, kajti tekma je terjala še en davek: poškodoval se je namreč tudi Alvaro Načinovič.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Minuta molka v spomin na Tuđmana
08. 12. 2000 00.00
V predstavniškem domu hrvaškega sabora so se danes z minuto molka spomnili lani umrlega predsednika Franja Tuđmana. Tiskovna predstavnica urada sedanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića Vjera Šuman pa je glede zaznamovanja prve obletnice Tuđmanove smrti 10. decembra dejala, da je delegacija predsednikovega urada ob dnevu mrtvih položila venec na Tuđmanov grob, za obeležitev obletnice njegove smrti pa v predsednikovem uradu niso pripravili nobenega posebnega programa.
EU vojaško bolj avtonomna
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Nici potrdili načrt, da bo petnajsterica v primeru prihodnjega samostojnega posredovanja v regionalnih krizah, torej v primeru, ko NATO ne bo posredoval, odločitve sprejemala avtonomno.
Grizold na zasedanje EAPC
05. 12. 2000 00.00
Obrambni minister Anton Grizold se bo jutri na sedežu zveze NATO v Bruslju udeležil rednega jesenskega srečanja Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje obrambne ministre držav članic zveze NATO in partnerskih držav, so sporočili s slovenskega obrambnega ministrstva. Bruseljskega srečanja, na katerem bodo govorili o evropski obrambi ter razmerah na Kosovu in v BiH, se bo udeležil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar.
Matineja na ptujskem gradu
03. 12. 2000 00.00
Pokrajinski muzej Ptuj je danes na ptujskem gradu pripravil matinejo, v okviru katere so odprli dve ločeni razstavi. V razstavišču v drugem nadstropju je na ogled razstava slik na steklo, ki jo je pripravila Monika Simonič, v palaciju pa so predstavili način obrambe vinogradov proti toči od zadnjih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Avtor te razstave je Andrej Brence. Z matinejo se Pokrajinski muzej Ptuj pridružuje prireditvam ob spominu na 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna.
Obisk delegacije Hrvaške vojske
28. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni obisk v Slovenijo prihaja štiričlanska delegacija Hrvaške vojske (HV) pod vodstvom generalmajorja Josipa Čuletića, poveljnika vojaškega letalstva in zračne obrambe HV.
Garrettu zlata medalja SV
16. 11. 2000 00.00
Slovenija je pri uresničevanju ocenjevalne študije o reformi slovenske obrambe, ki so jo skupaj pripravili ameriški in slovenski strokovnjaki, od septembra, ko je obrambni minister Janez Janša v Washingtonu dobil uradno kopijo tega dokumenta, že dosegla občuten napredek. To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izjavil generalmajor Joseph Garrett, vodja skupine, ki je pripravila omenjeno študijo. V zahvalo za njegovo delo, nasvete in osebno angažiranost pri projektu in spodbujanju ameriško-slovenskega sodelovanja na obrambnem področju je minister Janša generalmajorju Garrettu danes podelil zlato medaljo SV.
Italijanska vojska na meji s Slovenijo?
15. 11. 2000 00.00
Italija mora čimprej poslati vojsko na mejo s Slovenijo in tako zajeziti naraščajoče število ilegalnih prebežnikov, so zahtevali v vrstah deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, ki je v ta namen odobril posebno stališče večinske koalicije, to je Pola svoboščin in Severne lige, je danes poročal Primorski dnevnik. Vojska na meji je sicer le predlog, saj lahko o tem odloča le Rim, ki še ohranja pristojnosti na področju obrambe in varovanja državnih meja.
Zadnje ministrsko zasedanje WEU?
12. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu bo jutri ministrsko zasedanje Zahodnoevropske unije (WEU) na ravni zunanjih in obrambnih ministrov, ki se ga bosta udeležila tudi zunanji minister Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša. Gre za zgodovinsko srečanje, saj bo to po vsej verjetnosti zadnje ministrsko zasedanje WEU.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.