obrambo
Modernizacija Slovenske vojske
13. 07. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je predstavil program ukrepov za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske (SV). Grizold je ob tem zavrnil ocene, češ da se obrambno ministrstvo glede nakupov brezglavo odloča, in poudaril, da je modernizacija SV v polnem teku ter da so ukrepi v tej smeri "potrebni zaradi nas samih in ne zaradi zveze NATO". Ekipa ministra Grizolda bi rada dosegla predvsem dvoje: povečati število profesionalnih vojakov za približno tristo ljudi letno in te vojake tudi primerno opremiti. Ukrepi bi državo stali kar 5 do 6 milijard tolarjev dodatnega denarja, pravih zagotovil, da bo vojska denar tudi dejansko dobila, pa očitno še vedno ni. In to kljub temu, da sta tako vlada kot svet za nacionalno varnost Grizoldove ukrepe podprla.
Juri za obalno stražo
13. 07. 2001 00.00
Poslanec ZLSD Aurelio Juri je ob polemikah v zvezi z nakupom novega policijskega čolna na vlado naslovil pobudo za oblikovanje medresorske skupine, ki naj bi na osnovi že pripravljenih gradiv iz minulih mandatov in tujih tovrstnih izkušenj podrobneje proučila zamisel o vzpostavitvi obalne straže. Ta naj bi na morju opravljala vse naloge, ki so danes poverjene ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvu za obrambo, ministrstvu za promet in ministrstvu za okolje in prostor, je sporočil poslanec ZLSD.
Razprava o vključevanju v EU in Nato
11. 07. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Rupel se je z veleposlaniki držav članic Evropske unije pogovarjal o njeni prihodnosti in vključitvi Slovenije vanjo. O tej temi, in o vključitvi v zvezo Nato pa so se v parlamentu posvetovali tudi poslanci in ministri.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.
Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Obisk ameriškega generalmajorja
04. 07. 2001 00.00
Ministrstvo za obrambo (MORS) je danes obiskal upokojeni general ameriške vojske Joseph G. Garrett, ki se je dopoldne ločeno srečal z obrambnim ministrom Antonom Grizoldom, državnim sekretarjem Iztokom Podbregarjem in namestnikom načelnika generalštaba slovenske vojske, brigadirjem Antonom Turkom, so sporočili z MORS. General Garrett, ki tokrat prihaja kot predstavnik ameriškega podjetja Raytheon, kjer je odgovoren za zvezo NATO, je podprl pristop ministrstva pri nadaljnjih načrtih glede preoblikovanja in ponudil pomoč pri slovenskih prizadevanjih za polnopravno članstvo v zavezništvu.
O sodelovanju med MORS in GZS
03. 07. 2001 00.00
Predstavniki ministrstva za obrambo so na današnji seji izvršilnega odbora sekcije obrambne industrije pri GZS sogovornike seznanili s pripravami smernic sporazuma, s katerim se želi institucionalizirati in olajšati sodelovanje med omenjenim ministrstvom in Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) na področju obrambne industrije. Tovrstni sporazum je po besedah predstavnikov obrambnega ministrstva nujno potreben, saj se vsako leto soočajo s težavami pri uresničevanju različnih aktivnosti, ki jih izvaja gospodarska zbornica, sofinancira pa jih obrambno ministrstvo. Osnutek sporazuma naj bi bil konec avgusta že predmet usklajevanj med ministrstvom in gospodarsko zbornico, septembra pa naj bi bil že povsem oblikovan.
Premirje na hudi preizkušnji
02. 07. 2001 00.00
V najhujšem izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci po sklenitvi premirja 13. junija je bil danes v streljanju na Zahodnem bregu ubit izraelski motorist, v naselju Jahud v osrednjem Izraelu pa sta eksplodirala dva avtomobila bombi. Skupaj s tremi palestinskimi žrtvami nedeljskega izraelskega helikopterskega napada pri Dženinu na Zahodnem bregu je tako uresničevanje premirja ponovno na hudi preizkušnji. Palestinski voditelj Jaser Arafat je dogodke že označil za "strahotne zločine proti nedolžnim Palestincem" in dejal, da gre za "očitno kršitev" sporazuma o sedemdnevni popolni prekinitvi ognja, ki sta ga sprti strani prejšnji četrtek dosegli ob posredovanju ameriškega državnega sekretarja Colina Powella.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Obisk francoske vojne ladje
02. 07. 2001 00.00
V koprsko pristanišče je priplula francoska vojna ladja za protiletalsko obrambo, fregata Jean Bart, ki bo med 3. in 5. julijem na ogled tudi za obiskovalce, iz koprske Luke pa bo izplula v petek.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Skrita vojna Andreja Lovšina
27. 06. 2001 00.00
Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostnih organov ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnika sedanje obveščevalno varnostne službe (OVS), je na novinarski konferenci ob izidu svoje knjige Skrita vojna: spopad varnostno-obveščevalnih služb povedal, da je knjiga zahvala vsem, ki so z obveščevalnimi podatki v letih 1990 in 1991 pomagali ustvariti realno sliko o JLA in na ta način slovenskemu vodstvu pomagali do sprejetja pravih odločitev. Knjiga govori o varnostno-obveščevalnem delu v okviru takratnega republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, o postavitvi samostojnega slovenskega sistema varnostno-obveščevalne službe in te dogodke umešča v širši politični okvir. Knjiga ne daje odgovorov, kdo je bil v spopadu obveščevalnih služb uspešnejši, te si bo moral bralec poiskati sam, je še povedal Lovšin.
Deset let slovenske državnosti
26. 06. 2001 00.00
Slovenija je včeraj praznovala dan državnosti. Točno pred desetimi leti je namreč takratna slovenska skupščina na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti ter tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Varnostni dialog s slovaško delegacijo
26. 06. 2001 00.00
Na ministrstvu za obrambo je potekal 1. del programa varnostnega dialoga med slovensko delegacijo, ki jo vodi državni sekretar Milan Jazbec in delegacijo slovaškega ministrstva za obrambo, ki jo vodi državni sekretar gospod Jozef Pivarči.
Letala napadla iraški cilj
26. 06. 2001 00.00
Ameriška in britanska zavezniška letala so ponoči napadla iraško protiletalsko postojanko na jugu Iraka, kar naj bi bil odgovor na "sovražna dejanja proti patruljnim letom zavezniških letal", so sporočili s sedeža Nato. Od decembra 1998 naj bi prišlo do več kot devetsto posameznih incidentov z iraško protiletalsko obrambo, od tega naj bi jih bilo letos že 275. Prejšnji teden je iraška vlada obtožila ZDA, da je bombardirala civiliste na nogometni tekmi na severu Iraka, v katerem naj bi umrlo dvajset ljudi. ZDA so to zanikale. Po njihovem je prišlo do napake v delovanju iraške protiletalske rakete, ki so jo izstrelili na patruljno letalo, vendar je padla na tla.
Lipič odkril spominsko obeležje
26. 06. 2001 00.00
Pred centrom za vojaško zgodovinsko dejavnost ministrstva za obrambo je potekala slovesnost ob odkritju spominskega obeležja v počastitev 10. obletnice vojne za Slovenijo. Spominsko obeležje predstavlja figuro jezdeca - cestna ovira, kakršne so v osamosvojitveni vojni služile za zaustavljanje enot Jugoslovanske ljudske armade. Spominsko obeležje je odkril načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Tomaž Čas.
Ranjeni štirje Izraelci
25. 06. 2001 00.00
V Hebronu so bili danes ranjeni štirje Izraelci, dva naseljenca in dva izraelska vojaka, ki so jih zadeli streli iz palestinskih četrti Hebrona, so sporočili izraelski viri. V ZDA pa je prispel izraelski premier Ariel Šaron, ki bo imel vrsto srečanj z ameriškimi predstavniki o krizi na Bližnjem vzhodu. Šaron se bo srečal tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. To je drugi Šaronov obisk v ZDA, odkar je marca postal premier.
Puške spet v celjski vojašnici
21. 06. 2001 00.00
V noči s torka na sredo so neznanci čez ograjo celjske vojašnice odvrgli zaboj, v katerem so bile štiri vojaške avtomatske puške. V preiskavi, ki je sledila takoj po dogodku in v katero so bile vključene pristojne službe ministrstva za obrambo in pristojni preiskovalni organi, je bilo ugotovljeno, da gre za iste avtomatske puške, ki so jih neznanci ukradli 6. junija iz vojašnice Celje.
Grizold na Slovaškem
21. 06. 2001 00.00
Pred uradnim začetkom tretjega srečanja ministrov za obrambo šestih srednjeevropskih držav, združenih v pobudi CENCOOP, ki bo v petek potekalo v Bratislavi, je slovanskega ministra za obrambo Antona Grizolda sprejel njegov slovaški kolega Jozef Stank. Grizold je slovaško stran najprej seznanil z nekaterimi poudarki s sobotnega srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom v Sloveniji in pri tem izpostavil pomen prvega srečanja dveh najpomembnejših svetovnih sil prav v Sloveniji.
Howarth v Sloveniji
21. 06. 2001 00.00
Na ministrstvu za obrambo se je mudil Malcolm Howarth, vodja direktorata za centralno in vzhodno Evropo na ministrstvu za obrambo Velike Britanije in Severne Irske. V okviru obiska se je sestal z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo gospodom Jankom Deželakom.
Poslanci o Berlusconijevi vladi
20. 06. 2001 00.00
Italijanska poslanska zbornica bo glasovala o zaupnici novi vladi pod vodstvom premiera Silvia Berlusconija. Podporo bi morala dobiti brez težav, saj je Berlusconijev Dom svoboščin na volitvah prepričljivo zmagal.
Obramba pred točo
20. 06. 2001 00.00
Ta teden se je na Štajerskem začela tretja, zadnja sezona poskusnega projekta obrambe pred točo. Sodelujoči bi s projektom radi nadaljevali,vendar so mnenja o njegovi učinkovitosti deljena.
Grizold na uradnem obisku v Pragi
20. 06. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold se z delegacijo mudi na uradnem obisku v Češki republiki, kjer je njegov gostitelj češki obrambni minister Jaroslav Tvrdik. Na dopoldanskih uradnih pogovorih sta se ministra pogovarjala o možnostih za slovensko članstvo in pripravah naše države za vstop v Nato. Češki minister je povedal, da so zagotovila z nedavnega srečanja Natovih ministrov v Bruslju, da do širitve na praškem srečanju gotovo pride, dobro znamenje državam kandidatkam. V tej luči sta oba poudarila dosledno izpolnjevanje obveznosti iz Akcijskega načrta za Nato, ki bo v procesu odločanja o novih članicah eden od ključnih dokumentov o pripravljenosti kandidatke za vstop v zavezništvo.
Toča najbolj prizadela Posavje
18. 06. 2001 00.00
V Posavju je nedeljsko eurje s z točo, najbolj prizadelo vzhodni del brežiške občine ob slovensko-hrvaški meji, v Krškem pa območje okrog Leskovca in Stare vasi, kjer ima najobsežnejše nasade jablan in hrušk največje slovensko zasebno podjetje Evrosad Krško. Ta območja je spomladi prizadela že pozeba, letos pa je tudi že klestila toča. Po včerajšnjem katastrofalnem neurju so zlasti na Dobovskem polju povsem uničene poljščine ter trajni nasadi, okrog Krškega pa je toča oklestila še tisto, kar je ostalo od prejšnjih dveh naravnih ujm.
Znan vzrok nesreče na Počku
14. 06. 2001 00.00
Tragično torkovo nesrečo na Počku, v kateri je umrl 19-letni nabornik iz Škofje Loke, je najverjetneje povzročila tehnična napaka na minometu. To je pokazala dosedanja preiskava komisije, ki jo je takoj po nesreči imenoval načelnik generalštaba brigadir Ladislav Lipič.
Vzrok nesreče domnevno tehnične narave
14. 06. 2001 00.00
Posebna skupina za preučitev nesreče na Počku v prehodnem poročilu ugotavlja, da je vzrok tragičnega dogodka po vsej verjetnosti tehnične narave. Kot je na novinarski konferenci dejal načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) Ladislav Lipič, ki je komisijo ustanovil po torkovi nesreči, so sicer za končne ugotovitve nujno potrebni rezultati kemijske analize materiala in ostankov eksplozivnih snovi. Za to bo potrebno nekaj več časa, po njegovih besedah pa je možno, da bi v nadaljnji preiskavi ugotovili tudi drugačen vzrok nesreče.