obrat
Nissan štirikrat povečal dobiček
31. 10. 2000 00.00
Predsednik uprave tretjega največjega japonskega avtomobilskega proizvajalca Nissan Motor Carlos Ghosn je povedal, da je Nissan z njegovim načrtom prestrukturiranja dosegel svoj največji dobiček v prvi polovici leta v zadnjem desetletju in se tako rešil pred grozečim bankrotom. Z zmanjševanjem stroškov se je v prvi polovici letošnjega leta Nissanov dobiček iz poslovanja povečal na 1,2 milijarde ameriških dolarjev, medtem ko je v enakem lanskem obdobju znašal le 392 milijonov dolarjev.
Odobren izvoz enkripcijskih tehnologij
24. 10. 2000 00.00
Po večletih pritiskov s strani računalniške industrije se je Clintonova administracija odločila dovoliti izvoz najmočnejših enkripcijskih tehnologij v 23 različnih držav. Od prejšnjega četrtka dalje so varnostni mehanizmi tako na voljo tudi vladam evropske unije, Avstralije, Japonske, Nove Zelandije, Norveške, Švice, Češke, Poljske in Madžarske. Letos je Commerce Department, ameriški ekvivalent našega Ministrstva za gospodarstvo, že odobril prodajo enkripcije gospodarskim subjektom v teh in še nekaterih drugih državah, med katerimi je tudi Slovenija. Omenjene spremembe so sad dolgoletnih prizadevanj ameriške računalniške industrije, saj so se nekatera velika podjetja že nekaj časa trudila dobiti dovoljenje za prodajo orodij, ki bodo pripomogla k varnejšim elektronskim transakcijam na stari celini in v ostalih z ameriško enkripcijo blagoslovljenih državah. Zanimiv je pri tem predvsem nenaden obrat Bele hiše od nasvetov pravne stroke in varnostnih agencij k čistemu kapitalističnemu razmišljanju, saj ni skrivnost, da bo dobiček ob takšnem povečanju trga najbrž velikanski, razen tega pa bo ameriškim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem tovrstne programske opreme tako tudi omogočeno obdržati vodilno vlogo na tržišču. Pri BSA (Business Software Alliance) so po desetih letih boja proti mlinom na veter na moč zadovoljni s takšnim stališčem vlade. “
Pogodba med Michelinom in ameriško mornarico
14. 10. 2000 00.00
Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je sklenil 70 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo z ameriško mornarico, po kateri bo naslednjih pet let proizvajal letalske pnevmatike za vojaško letalstvo ameriške mornarice.
Hyundai v ZDA
03. 10. 2000 00.00
Največji južnokorejski avtomobilski proizvajalec Hyundai Motor načrtuje do leta 2003 izgradnjo svojega prvega proizvodnega obrata v ZDA. Hyundai bo v novi obrat, ki naj bi proizvedel 300.000 avtomobilov letno, investiral okrog eno milijardo ameriških dolarjev. Hyundai zaenkrat še ni določil niti lokacije novega obrata niti, kakšne avtomobile naj bi tam proizvajali. Gradnjo naj bi po načrtu zaključili do leta 2003, ko naj bi Hyundai po pričakovanjih v Severni Ameriki prodal že več kot 500.000 avtomobilov letno. šele tolikšna prodaja na ameriškem trgu bi namreč upravičila gradnjo novega obrata v ZDA. Hyundai Motor, ki se je v procesu prestrukturiranja družbe Hyundai Group osamosvojil, je skupaj s podružnico Kia Motor lani na severnoameriški trg izvozil 450.000 vozil. Hyundai je v letošnjem prvem polletju ustvaril 300 milijonov dolarjev dobička.
Matsushita in Ericsson se združujeta
21. 09. 2000 00.00
Japonski elektronski gigant Matsushita Electric Industrial in švedski izdelovalec mobilnih telefonov Ericsson končujeta združitev na področju mobilnih telefonov tretje generacije. Na podlagi te združitve bo Matsushitina podružnica Matsushita Communication Industrial, ki že ima en obrat v Veliki Britaniji, poskušala zgraditi še en obrat za izdelovanje mobilnih telefonov tretje generacije v Vzhodni Evropi.
Matsuhita in Ericsson se združujeta
21. 09. 2000 00.00
Japonski elektronski gigant Matsuhita Electric Industrial in švedski izdelovalec mobilnih telefonov Ericsson končujeta združitev na področju mobilnih telefonov tretje generacije. Na podlagi te združitve bo Matsuhitina podružnica Matsuhita Communication Industrial, ki že ima en obrat v Veliki Britaniji, poskušala zgraditi še en obrat za izdelovanje mobilnih telefonov tretje generacije v Vzhodni Evropi.
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
Vzrok požara še neznan
05. 09. 2000 00.00
O vzroku požara, ki je v nedeljo zajel obrat Galvana v velenjski tovarni Gorenje, tudi danes ni nič novega. Še vedno tudi ni ocenjena nastala škoda. Zaradi izpada proizvodnje je brez dela ostalo 246 ljudi. Kljub vsem težavam pa so v vodstvu Gorenja zelo optimistični.
Požar v velenjskem Gorenju
04. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je zagorelo v prostorih velenjskega Gorenja, kar je popolnoma uničilo obrat galvanazacije. Z ognjem se je spopadlo
Proizvodnja v Gorenju se nadaljuje
04. 09. 2000 00.00
Po včerajšnjem požaru, v katerem je nastala precejšnja gmotna škoda, saj je zgorelo srce Gorenja - obrat Galvana, so že danes v večini obratov Gorenja, ki naj bi ta mesec praznovalo 50-letnico obstoja, nadaljevali s proizvodnjo. Ker bo zaloga izdelkov, s katero Gorenje trenutno razpolaga, hitro pošla, bo uprava družbe nadomestne dele skušala dobiti na domačem oziroma tujem trgu, predvsem na italijanskem. Davi se je že sestala uprava družbe, ki je napovedala, da bodo vse moči usmerjene v takojšnji začetek gradnje nove galvanske hale.
Nezadovoljstvo v mehiškem Volkswagenu
25. 08. 2000 00.00
Delavci Volkswagnovega proizvodnega obrata v mehiški Puebli so danes prenehali s petdnevno stavko. K takšnemu ravnanju jih je prisilila odločitev mehiške vlade, ki je ocenila, da je stavka nelegalna, delavcem pa zagrozila z odpustom. Sindikat namreč po mnenju vlade stavke ni najavil skladno z zakonom. Delavci Volkswagna so že napovedali, da se bodo na odločitev vlade pritožili.
Ministrski obisk v primorskih podjetjih
19. 07. 2000 16.58
Delegaciji ministrstva za gospodarske dejavnosti pod vodstvom ministra Jožeta Zagožna in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pod vodstvom ministra Mihe Brejca ter predsednik uprave SRD Marjan Rekar in podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič se mudijo na informativnem obisku v primorskih podjetjih, v katerih ima država ali paradržavne ustanove lastniški delež. Delegacija je najprej obiskala Tekstilno tovarno in obrat Cimos International v Senožečah. Pred poldnevom bo obisk nadaljevala v Kopru in nato Portorožu, kjer bo ob 16.15 novinarska konferenca v portoroški Splošni plovbi.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
Nov prevzem BASF
01. 07. 2000 17.21
Nemški kemijski koncern BASF je s 1. julijem prevzel obrat za proizvodnjo pesticidov ameriške družbe Home Products Corporation (HCP). Vrednost prevzema je 3,7 milijarde evrov in je največji v zgodovini družbe.
Mlekarna Celeia pridobila znak izvozno uvoznega obrata
28. 06. 2000 11.35
Mlekarna Celeia je pred dnevi kot prva slovenska mlekarna pridobila znak izvozno uvoznega obrata SI M - 142 za vse svoje izdelke.
Nepravilnosti v Acroniju
13. 06. 2000 19.54
Na kranjski policijski upravi so včeraj o zadevi Delovna nesreča v Acroniju opozorili na nekatere nepravilnosti in na sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Danes pa prihajajo iz železarne presenetljive informacije. Vodstvo sicer priznava, da se projektna dokumentacija ne ujema z dejanskim stanjem, zanika pa nekatere druge navedbe policije in za nesrečo krivi tri umrle vzdrževalce, ki naj bi se nameščanja elektromotorja v prostoru z ogljikovim monoksidom lotili na lastno pest. Svojci pokojnih so nad takšnimi izjavami ogorčeni.
Prvi izsledki preiskave v Acroniju
12. 06. 2000 19.43
Kranjski kriminalisti so že sporočili prve izsledke preiskave o hudi delovni nesreči v jeseniškem Acroniju. Ugotovili so kar nekaj nepravilnosti, med drugim tudi to, da obrat Jeklarna 2, v katerem se je zgodila nesreča, obratuje brez uporabnega dovoljenja. Policija tudi sumi, da obrat ni bil zgrajen tako kot so predvidevali načrti. Sicer pa krivcu za tragedijo grozi od enega do osmih let zapora.
Ljubljanske mlekarne v Kočevju
08. 06. 2000 18.48
Ljubljanske mlekarne so nedavno odprle prenovljen in povečan sirarski obrat v Kočevju, ki ustreza vsem slovenskim in evropskim predpisom o zagotavljanju ustreznih pogojev proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov. Surovino, ki jo v obratu predelujejo, odbirajo tako, da vse sprejeto mleko vsebuje manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je bil eden izmed pogojev za vnovično pridobitev statusa izvozno-uvoznega obrata. S tem je Ljubljanskim mlekarnam spet omogočen izvoz mleka in mlečnih izdelkov v katerokoli državo.
Spopadi med Etiopijo in Eritrejo se nadaljujejo
28. 05. 2000 19.36
Kljub obojestranski pripravljenosti na pogajanja se siloviti spopadi med Etiopijo in Eritrejo nadaljujejo. Obe državi sta sicer ta konec tedna napovedali, da bosta jutri znova začeli mirovna pogajanja, o katerih sta se dogovorili na začetku meseca v Alžiriji.
Rover kmalu v ameriških rokah?
25. 05. 2000 09.50
Nemški BMW je z ameriškim Fordom podpisal dogovor o prodaji britanskega Land Roverja za 2,74 milijarde dolarjev. Dve tretjini tega zneska bo Ford plačal takoj, preostali del pa v letu 2005. Ford bo s to operacijo kupil blagovno znamko Land Rover, obrat v Sollhullu in razvojni center v Gaydonu, prevzel pa bo tudi odgovornost za 13.000 zaposlenih. Če bodo protimonopolne oblasti prodajo odobrile, bo Land Rover od 30. junija v ameriških rokah.
BMW prodaja Land Rover Fordu
24. 05. 2000 14.49
Nemški BMW je z ameriškim Fordom podpisal dogovor o prodaji britanskega Land Roverja za 2,74 milijarde dolarjev.
Tondach odprl novo proizvodno linijo
19. 05. 2000 12.12
V podjetju Tondach opekarna so danes odprli novo proizvodno linijo za izdelavo opečne kritine. Po besedah direktorja Jožeta Štrakla je investicija, ki je vredna 1,2 milijarde tolarjev, ena večjih tujih neposrednih investicij v Sloveniji.
Lekov center v Makedoniji
17. 05. 2000 20.49
Podjetje Lek je v Skopju odprlo nov poslovni center, prek katerega misli na območju jugovzhodne Evrope ustvariti v petih letih več kot 200 milijonov mark prometa. Prodor slovenskih podjetij na Balkan dviguje ugled Slovenije v tem delu Evrope, kar dokazuje tudi ogromna pozornost, ki so jo Slovencem posvetili Makedonci.
Trojka, trojkica - komedija Alfonsa Kumerja
14. 05. 2000 14.03
Celjsko gledališče Dva obraza bo drevi, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, premierno uprizorilo komedijo Trojka, trojkica. Odrsko delo Alfonsa Kumerja je nova vrsta komedije, ki ne obravnava politične, ampak socialno plat življenja običajnih ljudi, je veseloigro označil režiser Miha Alujevič. V Trojki bodo zaigrali Borut Alujevič, Anica Kumer, Drago Kastelic, Bojan Umek, Niko Krajnc Kus, Alenka Tetičkovič in Anica Milanovič.
General Motors odprl nov obrat
08. 05. 2000 16.39
Ameriška avtomobilska družba General Motors je v tajskem mestu Rayong, ki je od Bangkoka oddaljeno 145 kilometrov, odprla nov obrat. Investicija v tovarno, ki zaposluje 600 delavcev, je vredna 640 milijonov dolarjev, v njej pa bodo proizvajali sedemsedežne chevrolete opel zafira. Do konca leta naj bi na omenjeni lokaciji proizvedli 8000 vozil, v letu 2001 pa načrtujejo proizvodnjo 40.000 jeklenih konjičkov.
Ford se umika iz Velike Britanije
22. 04. 2000 15.10
Potem ko je v Veliki Britaniji svoje proizvodne obrate zaprl nemški avtomobilski koncern BMW, bo avtomobilsko proizvodnjo z Otoka umaknil tudi ameriški proizvajalec Ford. Po pisanju časnika Financial Times naj bi Ford zaprl obrat v Dagenhamu, s čimer bo delo izgubilo 4600 od 7700 zaposlenih. Na omenjeni lokaciji bo poslej potekala le še proizvodnja motorjev, piše Finacial Times.
Zadnja premiera na velikem odru MGL
20. 04. 2000 08.44
Psihokomedijo Histerija s podnaslovom Fragmenti analize obsesivne nevroze znanega angleškega dramatika Terryja Johnsona bodo kot zadnjo premiero letošnje sezone v prevodu Alje Predan in režiji Mateje Koležnik v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili danes, ob 19.30. Igrajo Peter Ternovšek, gost iz SNG Maribor, v vlogi Sigmunda Freuda, Bernarda Oman kot Jessica, Jožef Ropoša v vlogi Abrahama Yahude in Gašper Tič kot Salvador Dali. Scenografijo je zasnovala Meta Hočevar, kostume Alan Hranitelj, glasbo je napisal Mitja Vrhovnik Smrekar.
Košaki lani poslovali z dobičkom
20. 02. 2000 09.55
Mariborska Tovarna mesnih izdelkov Košaki je v letu 1999 prodala za 3,451 milijarde tolarjev izdelkov in po prvih ocenah dosegla dobiček v višini 27 milijonov tolarjev, kljub temu da so decembra lani v celoti ustavili klavnico zaradi posodobitve klavne linije in izgubili 25 milijonov tolarjev, je za STA povedal direktor Košakov Franc Šuman. Sicer pa v podjetju pričakujejo, da bodo po opravljenem pregledu komisije prihodnji teden zagnali nov obrat s polno zmogljivostjo.
V Fordu bodo odpustili 1500 zaposlenih
19. 02. 2000 09.14
Največji britanski proizvodni obrat ameriškega avtomobilskega koncerna Ford v Dagenhamu bo po pisanju časnika Financial Times v prihodnje odpustil 1500 zaposlenih. V Fordu so se za tovrsten ukrep odločili v skladu s politiko krčenja proizvodnje v Evropi in prestrukturiranja evropskih obratov. Po pisanju Financial Timesa naj bi tako Fordova modela osebnih avtomobilov Fiesta proizvajali v obratu v nemškem Kölnu. Obrat v Dagenhamu zaposluje 8000 oseb, že več kot leto dni pa imajo na tej lokaciji zaposleni skrajšani delovni čas. Skladno s krčenjem proizvodnje bodo v Dagenhamu poslej obratovali le v eni izmeni. Ekonomsko Ford svoje ukrepe opravičuje s težavami pri izvozu iz Velike Britanije, ki so tudi posledica visoke vrednosti funta.