obrat
Opel zapira obrat v Nemčiji
25. 05. 2001 00.00
Opel, nemška podružnica ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors, bo zaradi prevelikih zalog neprodanih vozil začasno zaustavila delovanje obrata Rüsselsheim blizu Frankfurta. Obrat bo zaradi slabe prodaje modelov omega in vectra zaprt dva tedna več, kot so v podjetju načrtovali.
Mednarodno srečanje pisateljev
23. 05. 2001 00.00
V blejskem hotelu Park se je začelo 34. mednarodno pisateljsko srečanje, ki ga organizira Slovenski center Pen v sodelovanju z Mirovnim komitejem Pisatelji za mir. Srečanje bo trajalo do 27. maja. Literatura v novem tisočletju doživlja nekakšen kopernikanski obrat, ki se najbolje odraža v sintagmi literatura kot eros novega časa
Vasilij Žbogar 13. v Franciji
29. 04. 2001 00.00
Slovenski olimpijec Vasilij Žbogar (Burja) je na tekmi svetovnega pokala v francoskem Hyeresu zasedel 13. mesto v razredu laser (111 točk). Zmagal je Hrvat Mate Arapov (36) pred Norvežanom Peerom Mobergom (51), tretji pa je bil Južnoafričan Gareth Blanckenberg (57). V tem razredu je nastopilo kar 120 jadralcev, Žbogar pa je bil na tekmovanju edini Slovenec.
Tango v CD
07. 04. 2001 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je s plesno predstavo Circa, nastopila kanadska skupina The Holy Body Tatoo, katere jedro tvorita koreografa in plesalca Dana Gingras in Noam Gagnon, ki skupaj plešeta že štirinajst let. Skupina v svojih predstavah uporablja večmedijski pristop, saj vključuje film, video in glasbo, kar deloma velja tudi za gostujočo predstavo. Omenjena plesalca izvajata senzualen, erotičen tango, skozi katerega gledalec sledi vzponu, klimaksu in propadu ljubezenske zgodbe, ki se, sodeč po filmski projekciji v ozadju, odvija v Parizu. Film za predstavo je oblikoval William Morrison, nominiranec za nagrado grammy, glasba pa je delo skupine The Tiger Lilles, avstralskega violonista Warrena Ellisa in Stevena Severina, bivšega člana skupine Siouxie and The Banshees.
Protesti kmetov se nadaljujejo
02. 04. 2001 00.00
Kmetje, pridelovalci mleka, stopnjujejo svoje proteste. Potem ko so v soboto zaprli dostop do kočevskega obrata Ljubljanskih mlekarn, so včeraj zaprli še zbiralnico mleka v Novem mestu ter obrat v Kranju. Zaradi tega se že pojavljajo viški mleka, ki so ga kmetje v Kočevju danes delili prvič, kasneje pa ga bodo delili po vseh zbiralnicah.
Protest kmetov se nadaljuje
01. 04. 2001 00.00
Po štirih urah pogajanj za zaprtimi vrati ministrstva za kmetijstvo so se člani zbornice, sindikata in Ljubljanskih mlekarn v petek brez dogovora razšli. Kmetje so zato s traktorji zaprli dovoz do zbiralnice mleka in sirarne v Kočevju, ki deluje pod okriljem Ljubljanskih mlekarn, in tako onemogočili vsak vstop vanjo. Protest kmetov pa se nadaljuje tudi danes. Kmetje so blokirali obrat Ljubljanskih mlekarn v Kranju in zbiralnico mleka v Novem mestu. Predsednik SKS Marjan Gorenc je pojasnil, da so mleko začeli brezplačno deliti potrošnikom, kar se je danes zgodilo v Kočevju.
Nov galvanski obrat v Velenju
23. 03. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je danes v velenjskem koncernu Gorenje, ki letos praznuje 50 let obstoja, slovesno odprl nov galvanski obrat za proizvodnjo komponent Mekom, ki je bil zgrajen v rekordnih šestih mesecih ter novo tovarno hladilne tehnike. Ob tem je poudaril, da je septembrski požar dejansko uničil srčiko proizvodnje194160- galvano, ter da so radost in veselo pričakovanje praznika ob velikem jubileju Gorenja čez noč zamenjale skrbi, trdo delo, odpovedovanje in mrzlično, a ne panično iskanje izhoda. Ne glede na vse, tudi neprijazne okoliščine, je dejal Kučan, se je Gorenje borilo in zmagalo.
Kljub rasti splošno stanje trga slabo
13. 03. 2001 00.00
Danes so borzni posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenili 1.504 poslov v skupni vrednosti 541 mio SIT. Oba borzna indeksa sta izgubila na svoji vrednosti. Slovenski borzni indeks je padel za 0,57% na 1.762 točk, Slovenski indeks pidov pa za 0,20% na 1.459 točk.
Motorola zmanjšuje število zaposlenih
22. 02. 2001 00.00
Motorola, drugi največji izdelovalec mobilnih telefonov na svetu, je včeraj spročila, da bo ukinila približno 300 delovnih mest na oddelku za proizvodnjo mobilnih telefonskih aparatov, kar je del že prej napovedanega načrta zmanjševanja stroškov kot odziv na zmanjšanje povpraševanja.
Feniks v lasti skupine Omco
30. 01. 2001 00.00
Stoodstotna lastnica žalskega Feniksa, ki je nastal leta 1997 po stečaju takratnega Feralita, je v teh dneh postala belgijska skupina Omco, ki v Evropi ima 15 podjetij in velja za vodilnega proizvajalca steklenih kalupov. Po besedah direktorja Feniksa Srečka Senčiča, je kupnina za žalsko livarno znašala 168 milijonov tolarjev. Belgijci, ki poslujejo v okviru sistema BMT, so se z nakupno pogodbo med drugim obvezali, da bodo v roku naslednjih štiri do šest tednov vrnili 232 milijonov tolarjev državnega posojila. "Ne glede na spremenjeno lastniško strukturo (prejšnja lastnika sta bila celjski Kovintrade s 69-odstotnim lastniškim deležem ter Slovenska razvojna družba, ki je imela 31-odstotni delež), naj bi novi lastnik ohranil vseh 130 delovnih mest v Feniksu. Dejansko so Belgijci postali naš strateški partner, ki nam prinaša nova naročila, na višji kakovostni ravni," je še dejal Senčič.
Nadzorni svet Luke Koper potrdil sporazum
27. 01. 2001 00.00
Nadzorni svet Luke Koper je potrdil sporazum z vodstvom tržaškega pristanišča o oblikovanju nove družbe imenovane Mendarodni tržaški kontejnerski terminal, v kateri bodo imeli Koprčani 49 odstotni delež.
Prevent odprl nov obrat pri Splitu
19. 01. 2001 00.00
Družba Prevent je danes v Solinu pri Splitu odprla nov obrat, ki je rezultat skupnega vlaganja s hrvaškim podjetjem AD Plastik. V novem obratu bodo izdelovali avtomobilske prevleke za Citroenova vozila, ki je eden izmed najmočnejših strateških partnerjev AD Plastika. V skupni investiciji slovenjgraški Prevent vlaga potrebno tehnologijo, nudil pa bo tudi pomoč pri izobraževanju zaposlenih in pri organizaciji proizvodnje. AD Plastik je zagotovil infrastrukturo in poskrbel za preureditev bivšega obrata za stiskanje plastičnih delov. V letu 2001 nameravajo za potrebe novega obrata zaposliti 250 novih delavcev.
Podpisali pogodbo o obdelavi živalskih odpadkov
09. 01. 2001 00.00
Minister za okolje in prostor Janez Kopač je z direktorjem družbe Koto Mirom Sotlarjem podpisal pogodbo o toplotni obdelavi živalskih odpadkov za začasno skladiščenje pred sežiganjem. Družba Koto bo za kilogram odpadkov, ki jih bo nato toplotno obdelala, dobila 41,50 tolarja, pri čemer gre za odpadke, ki jih bo Koto prevzel od 10. januarja do 30. junija.
Krška papirnica izpolnjuje letni plan
31. 12. 2000 00.00
Med redkimi slovenskimi tovarnami, kjer se stroji ne bodo ustavili niti v novoletni noči, bo krška papirnica. Tisočlanski kolektiv podjetja Vipap Videm Krško zaključuje letošnje leto s proizvedenimi 270.000 tonami celuloze in papirja, kar je v skladu z letnim planom, toliko pa je tovarna skupno proizvedla tudi pred desetletjem oziroma v svojih najboljših časih. Tudi po poslovni plati se obeta uspešen zaključek leta: ob načrtovani letni realizaciji v višini 232 milijonov mark so v prvih enajstih mesecih dosegli 220 milijonov mark. Občutno nad finančnim planom bo po besedah Petra Drakuliča, referenta za stike z javnostmi, tudi letošnji dobiček.
NetZero in Juno se tožita
29. 12. 2000 00.00
Spletno podjetje NetZero je vložilo tožbo proti konkurenčnemu podjetju Juno. NetZero trdi, da njihov patent vključuje tehnologijo, ki vključi posebno okno, ločeno od spletnega brskalnika, v katerem lahko uporabniki spremljajo reklamna sporočila. Okno služi kot orodje za premikanje po spletnih straneh, v njem pa se pojavljajo reklame in posebna sporočila. NetZero je to tehnologijo uporabil za ponudbo brezplačnega dostopa do interneta, v zameno pa morajo biti uporabniki pripravljeni na posredovanje podatkov o svojih navadah na spletu in dovoliti reklamnim sporočilom, da se prikazujejo na njihovem zaslonu, medtem ko deskajo po spletu. Gre za izredno zanimiv obrat v dogodkih, saj je Juno, tretji največji ponudnik spletnega dostopa v ZDA, letos že vložil podobno tožbo proti NetZero.
Litostroj Ulitki zaokrožil proizvodni proces
28. 12. 2000 00.00
Litostroj Ulitki bo s 1. januarjem 2001 od železarske družbe Metal Ravne vzel v najem desettonsko peč za litje jekla. V ljubljanski družbi so se za najem odločili zaradi fleksibilnosti proizvodnje, hkrati pa so s tem zaokrožili proizvodni proces na lokaciji na Ravnah. Po besedah direktorja družbe Miroslava Gnamuša bodo v peči letno stalili približno 5000 ton jekla, delo pa so ponudili tudi osmim delavcem, ki so doslej delali na peči. V Litostroju Ulitki bodo sicer letošnje leto končali z dobičkom. Ta naj bi se po Gnamuševih besedah gibal med 0,5 in enim milijonom nemških mark.
ZRJ v IMF 20. decembra
11. 12. 2000 00.00
Guverner centralne jugoslovanske banke Mladjan Dinkić je za nedeljske Večernje novosti povedal, da je ZR Jugoslavija z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) rešila vsa vprašanja in da utegne postati njegova članica že 20. decembra v Washingtonu. Takrat bo formalno ukinjen tudi ameriški zunanji obroč sankcij, saj bo rešeno še zadnje vprašanje, to pa je nasledstvo. Jutri se bodo namreč v Beogradu sestali guvernerji centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik in rešili tudi vprašanje razdelitve baselskega zlata, je pojasnil Dinkić.
Letališče Cerklje tudi za civilno rabo
28. 11. 2000 00.00
Občinski svet Brežice je sinoči na izredni seji sprejel odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki. S tem so v Brežicah prekinili večmesečne jalove razprave okrog odloka ter z več dopolnili izoblikovali končni dokument. Po prepričanju brežiškega podžupana Andreja Vizjaka gre za gospodarsko pomemben razvojni projekt, ki bo ob vojaškem letališču omogočal tudi številne civilne dejavnosti. Ustanovitelj gospodarskega zavoda bo sicer brežiška občina, številni podjetniki iz Posavja, ki imajo že svoja letala in licenco za vodenje letalske šole, pa bodo poskrbeli za zagonske stroške. Urediti bodo morali tudi infrastrukturne objekte na severnem delu cerkljanskega letališča.
Bridgestone prodal manj pnevmatik
10. 11. 2000 00.00
Prodaja Firestonovih pnevmatik za avtomobile in lahke tovornjake v Združenih državah Amerike se je septembra in oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 40 odstotkov, je povedal predsednik uprave Bridgestonove podružnice Firestone.
Honda načrtuje reorganizacijo
01. 11. 2000 00.00
Japonski proizvajalec avtomobilov Honda Motor namerava reorganizirati svojo proizvodnjo v Evropi, da bi se tako izognil težavam, ki sta jih sprožila šibko stanje evra in veliko povpraševanje po terenskih vozilih v ZDA.
Nissan štirikrat povečal dobiček
31. 10. 2000 00.00
Predsednik uprave tretjega največjega japonskega avtomobilskega proizvajalca Nissan Motor Carlos Ghosn je povedal, da je Nissan z njegovim načrtom prestrukturiranja dosegel svoj največji dobiček v prvi polovici leta v zadnjem desetletju in se tako rešil pred grozečim bankrotom. Z zmanjševanjem stroškov se je v prvi polovici letošnjega leta Nissanov dobiček iz poslovanja povečal na 1,2 milijarde ameriških dolarjev, medtem ko je v enakem lanskem obdobju znašal le 392 milijonov dolarjev.
Odobren izvoz enkripcijskih tehnologij
24. 10. 2000 00.00
Po večletih pritiskov s strani računalniške industrije se je Clintonova administracija odločila dovoliti izvoz najmočnejših enkripcijskih tehnologij v 23 različnih držav. Od prejšnjega četrtka dalje so varnostni mehanizmi tako na voljo tudi vladam evropske unije, Avstralije, Japonske, Nove Zelandije, Norveške, Švice, Češke, Poljske in Madžarske. Letos je Commerce Department, ameriški ekvivalent našega Ministrstva za gospodarstvo, že odobril prodajo enkripcije gospodarskim subjektom v teh in še nekaterih drugih državah, med katerimi je tudi Slovenija. Omenjene spremembe so sad dolgoletnih prizadevanj ameriške računalniške industrije, saj so se nekatera velika podjetja že nekaj časa trudila dobiti dovoljenje za prodajo orodij, ki bodo pripomogla k varnejšim elektronskim transakcijam na stari celini in v ostalih z ameriško enkripcijo blagoslovljenih državah. Zanimiv je pri tem predvsem nenaden obrat Bele hiše od nasvetov pravne stroke in varnostnih agencij k čistemu kapitalističnemu razmišljanju, saj ni skrivnost, da bo dobiček ob takšnem povečanju trga najbrž velikanski, razen tega pa bo ameriškim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem tovrstne programske opreme tako tudi omogočeno obdržati vodilno vlogo na tržišču. Pri BSA (Business Software Alliance) so po desetih letih boja proti mlinom na veter na moč zadovoljni s takšnim stališčem vlade. “
Pogodba med Michelinom in ameriško mornarico
14. 10. 2000 00.00
Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je sklenil 70 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo z ameriško mornarico, po kateri bo naslednjih pet let proizvajal letalske pnevmatike za vojaško letalstvo ameriške mornarice.
Hyundai v ZDA
03. 10. 2000 00.00
Največji južnokorejski avtomobilski proizvajalec Hyundai Motor načrtuje do leta 2003 izgradnjo svojega prvega proizvodnega obrata v ZDA. Hyundai bo v novi obrat, ki naj bi proizvedel 300.000 avtomobilov letno, investiral okrog eno milijardo ameriških dolarjev. Hyundai zaenkrat še ni določil niti lokacije novega obrata niti, kakšne avtomobile naj bi tam proizvajali. Gradnjo naj bi po načrtu zaključili do leta 2003, ko naj bi Hyundai po pričakovanjih v Severni Ameriki prodal že več kot 500.000 avtomobilov letno. šele tolikšna prodaja na ameriškem trgu bi namreč upravičila gradnjo novega obrata v ZDA. Hyundai Motor, ki se je v procesu prestrukturiranja družbe Hyundai Group osamosvojil, je skupaj s podružnico Kia Motor lani na severnoameriški trg izvozil 450.000 vozil. Hyundai je v letošnjem prvem polletju ustvaril 300 milijonov dolarjev dobička.
Matsushita in Ericsson se združujeta
21. 09. 2000 00.00
Japonski elektronski gigant Matsushita Electric Industrial in švedski izdelovalec mobilnih telefonov Ericsson končujeta združitev na področju mobilnih telefonov tretje generacije. Na podlagi te združitve bo Matsushitina podružnica Matsushita Communication Industrial, ki že ima en obrat v Veliki Britaniji, poskušala zgraditi še en obrat za izdelovanje mobilnih telefonov tretje generacije v Vzhodni Evropi.
Matsuhita in Ericsson se združujeta
21. 09. 2000 00.00
Japonski elektronski gigant Matsuhita Electric Industrial in švedski izdelovalec mobilnih telefonov Ericsson končujeta združitev na področju mobilnih telefonov tretje generacije. Na podlagi te združitve bo Matsuhitina podružnica Matsuhita Communication Industrial, ki že ima en obrat v Veliki Britaniji, poskušala zgraditi še en obrat za izdelovanje mobilnih telefonov tretje generacije v Vzhodni Evropi.
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
Vzrok požara še neznan
05. 09. 2000 00.00
O vzroku požara, ki je v nedeljo zajel obrat Galvana v velenjski tovarni Gorenje, tudi danes ni nič novega. Še vedno tudi ni ocenjena nastala škoda. Zaradi izpada proizvodnje je brez dela ostalo 246 ljudi. Kljub vsem težavam pa so v vodstvu Gorenja zelo optimistični.
Proizvodnja v Gorenju se nadaljuje
04. 09. 2000 00.00
Po včerajšnjem požaru, v katerem je nastala precejšnja gmotna škoda, saj je zgorelo srce Gorenja - obrat Galvana, so že danes v večini obratov Gorenja, ki naj bi ta mesec praznovalo 50-letnico obstoja, nadaljevali s proizvodnjo. Ker bo zaloga izdelkov, s katero Gorenje trenutno razpolaga, hitro pošla, bo uprava družbe nadomestne dele skušala dobiti na domačem oziroma tujem trgu, predvsem na italijanskem. Davi se je že sestala uprava družbe, ki je napovedala, da bodo vse moči usmerjene v takojšnji začetek gradnje nove galvanske hale.