obrestna
Podaljšan razpis za gradnjo
13. 01. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS je zaradi skromnega odziva podaljšal rok za prijavo na razpis dolgoročnega stanovanjskega posojila za gradnjo v skupni vrednosti dveh milijard tolarjev do vključno 22. januarja, ob tem pa je razširil tudi krog upravičencev za odobritev posojila, so sporočili iz stanovanjskega sklada.
Znova nižje obrestne mere
05. 01. 2001 00.00
Ameriška centralna banka je včeraj vnovič znižala diskontno obrestno mero, tokrat za 0,25 odstotne točke na 5,5 odstotka. Le dan potem, ko je znižala diskontno obrestno mero in obrestno mero, po kateri si banke izposojajo denar prek noči, je uresničila svoje napovedi o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Diskontna obrestna mera se obračunava, kadar si banke pri centralni banki izposojajo denar.
Razpis za stanovanjska posojila
05. 01. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS v današnjih dnevnih časopisih objavlja razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo. Razpis je namenjen državljanom, ki ponovno rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo ali rekonstrukcijo lastnega stanovanja. Stanovanjski sklad bo v okviru razpisa razdelil do dve milijardi dolgoročnih stanovanjskih posojil, a le v primeru uspešne javne ponudbe obveznic, ki jo stanovanjski sklad prav tako objavlja danes.
Večja eskontna obrestna mera
01. 12. 2000 00.00
Svet Banke Slovenija (BS) se je 21. novembra odločil za povečanje splošne eskontne obrestne mere BS z devet odstotkov na deset odstotkov letno, ki začne valjati danes. Posledično pa se je danes spremenila tudi obrestna mera za lombardna posojila z deset odstotkov na 11 odstotkov letno ter zamudna obrestna mera.
Ugodni devizni krediti SKB banke
15. 11. 2000 00.00
SKB banka je na osnovi pred kratim prejetega mednarodnega sindiciranega posojila v višini 50 milijonov evrov s strani sindikata trinajstih tujih bank pripravila posebno ponudbo deviznih kreditov za slovenske uvoznike, ki jih slednji že lahko črpajo. Podjetje lahko najame kredit za različno ročnost, kar vpliva tudi na višino obrestne mere. Slednjo je SKB banka pri deviznih kreditih znižala za najmanj 0,4 odstotne točke pri kratkoročnih in največ 0,7 odstotne točke pri dolgoročnih deviznih kreditih.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Avkcija Ministrstva za finance
24. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za finance je na današnji avkciji trimesečnih zakladnih menic preko pooblaščenih vpisnikov sprejelo 330.001 naročilo v skupni vrednosti 3.215.529.744 tolarjev po enotni ceni 97,44, medtem ko je na avkciji šestmesečnih zakladnih menic sprejelo 180.001 naročilo v skupni vrednosti 1.703.529.464 tolarjev po enotni ceni 94,64. Tako znaša na podlagi cene, sprejete na avkciji, nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 10,54 odstotka, za vpisane šestmesečne zakladne menice pa 11,36 odstotka.
FED ni spremenila obrestnih mer
23. 08. 2000 00.00
Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.
Avkcija zakladnih menic
17. 07. 2000 10.50
Ministrstvo za finance (MF) bo v torek, 25. julija, pripravilo 27. avkcijo trimesečnih zakladnih menic in 2. avkcijo dvanajstmesečnih zakladnih menic. Razpisana emisija 27 serije trimesečnih zakladnih menic znaša štiri milijarde tolarjev oz. 400.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev. Razpisana emisija druge serije dvanajstmesečnih zakladnih menic pa znaša dve milijardi tolarjev oz. 200.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev. Obrestna mera trimesečnih in dvanajstmesečnih zakladnih menic se bo oblikovala na podlagi cene, določene na avkciji.
Zakladne menice 5. izdaje na borzi
07. 07. 2000 19.31
Uprava Ljubljanske borze se je v petek odločila, da se v trgovanje v segment kratkoročnih vrednostnih papirjev borze sprejmejo šestmesečne zakladne menice 5. izdaje v skupni nominalni vrednosti 2,376.760.000 tolarjev in trimesečne zakladne menice 26. izdaje, v skupni nominalni vrednosti 4.000.010.000 tolarjev. Trgovalna koda šestmesečnih menic je SZM5, trimesečnih pa TZ26. Prvi dan trgovanja pa bo v ponedeljek, 10. julija, so sporočili iz Ljubljanske borze.
Posojilo za razvoj zasebnega sektorja
22. 06. 2000 17.36
Ameriška družba za zasebne investicije OPIC je nedavno odobrila garancijo za posojilo v znesku do 100 milijonov dolarjev za podporo kapitalizaciji svojega Investicijskega sklada za Jugovzhodno Evropo (SEIF) v višini 150 milijonov dolarjev. Odobritev garancije za posojilo potrjuje kontinuirano podporo ameriške vlade ciljem Pakta stabilnosti za JV Evropo. Z zagotovitvijo vira novega kapitala za JV Evropo bo sklad podpiral razvoj projektov zasebnega sektorja in privatizacijo ter obenem z zagotavljanjem managerskih izkušenj skušal izboljšati tudi učinkovitost in profitabilnost poslovanja podjetij.
Zvišanje ključnih obrestnih mer
15. 06. 2000 17.59
Švicarska narodna banka je danes zvišala ključno obrestno mero za 0,5 odstotka na tri odstotke, stopnjo Liborja pa je določila med tremi in štirimi odstotki. Ukrep švicarske narodne banke je bil po mnenju bančnih analitikov pričakovan, saj je zvišanje posledica nedavnega zvišanja obrestnih mer, za katerega se je odločila Evropska centralna banka. Slednja je pretekli teden prav tako zvišala ključno obrestno mero za pol odstotka, in sicer na 4,25 odstotka.
Nižji lanski dobiček slovenskih bank
09. 06. 2000 12.57
Bilančna vsota vseh slovenskih bank je konec decembra lani znašala 2674 milijard tolarjev, kar glede na leto prej pomeni 5,3-odstotno rast, v majski številki objavlja Ekonomsko ogledalo. Skupni dobiček pred obdavčitvijo je lani po nerevidiranih podatkih Banke Slovenije v bankah znašal 20,1 milijarde tolarjev, kar predstavlja nominalno primerljiv, realno pa nižji obseg dobička kot v letu 1998, ko je ta znašal 25,9 milijarde tolarjev.
ECB zvišala obrestne mere
08. 06. 2000 18.14
Evropska centralna banka (ECB) je danes vse tri obrestne mere zvišala za po pol odstotne točke. Obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki - najpomembnejša obrestna mera za enajst članic skupne denarne unije - se je tako presenetljivo zvišala na 4,25 odstotka, so sporočili po seji sveta centralne banke. To je že četrto zvišanje obrestnih mer v tem letu.
Višji glavni obrestni meri
17. 05. 2000 07.59
Ameriške zvezne rezerve (FED) so za pol odstotne točke povišale dve glavni obrestni meri. To je največje povišanje obrestne mere v zadnjih petih letih, s katero želijo doseči zmanjšanje pregretega gospodarstva in preprečiti nadaljnje povečevanje inflacije. Kot sporočajo iz FED, je obrestna mera za medbančne posojila preko noči, ki po novem znaša 6,5 odstotka, najvišja v zadnjih šestih letih. Ameriška centralna je za pol odstotne točke na 6 odstotkov zvišala tudi diskontno obrestno mero, t.j. obrestno mero, po kateri osrednja banka daje posojila poslovnim bankam.
Višje obrestne mere ECB
27. 04. 2000 17.06
Evropska centralna banka (ECB) je danes zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Najpomembnejša obrestna mera v državah članicah evropske denarne unije (EMU), obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, po novem znaša 3,75 odstotka.
Avkcija zakladnih menic
25. 04. 2000 17.32
Na avkciji trimesečnih zakladnih menic, ki je potekala danes, je ministrstvo za finance preko pooblaščenih vpisnikov sprejelo 30.001 naročilo v skupni vrednosti 2.926.537.480 tolarjev po enotni ceni 97,48, medtem ko je na avkciji šestmesečnih zakladnih menic sprejelo 17.187 naročilo v skupni vrednosti 1.630.333.290 tolarjev po enotni ceni 94,67. Kot so sporočili z omenjenega ministrstva, znaša na podlagi cene sprejete na avkciji nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 10,51 odstotka, za vpisane šestmesečne zakladne menice pa 11,38 odstotka.
Novi avkciji zakladnih menic
19. 04. 2000 11.28
Ministrstvo za finance je objavilo pogoje 24. avkcije trimesečnih zakladnih menic in 4. avkcije šestmesečnih zakladnih menic, ki bosta prihodnji torek, 25. aprila. Razpisana emisija prvih menic znaša tri milijarde tolarjev oz. 30.000 lotov v apoenih po 100.000 tolarjev, drugih pa dve milijardi tolarjev oz. 20.000 lotov v apoenih po 100.000 tolarjev, so sporočili z ministrstva za finance.
ECB zvišala obrestne mere
16. 03. 2000 17.30
Evropska centralna banka (ECB) je danes, dober mesec po tem, ko je to enkrat že storila, zvišala ključne obrestne mere za 0,25-odstotne točke, da bi tako obrzdala inflacijo in preprečila rast cen. Temeljna obrestna mera ECB tako sedaj znaša 3,5 odstotka.
Vpisali zakladne menice
22. 02. 2000 18.28
Na avkciji trimesečnih zakladnih menic, ki je potekala danes, je ministrstvo za finance (MF) prek pooblaščenih vpisnikov sprejelo 30.001 lotov naročil v skupni vrednosti 2.926.717.430 tolarjev po enotni ceni 97,43, medtem ko je na avkciji šestmesečnih zakladnih menic sprejelo 10.066 lotov naročil v skupni vrednosti 958.892.640 tolarjev po enotni ceni 95,04. Kot so sporočili z ministrstva, znaša na podlagi cene, sprejete na avkciji, nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 10,61 odstotka, za vpisane šestmesečne zakladne menice pa 10,50 odstotka.
Dvig obrestnih mer
10. 02. 2000 17.49
Britanska centralna banka Bank of England je danes zvišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke. To je že četrto zvišanje obrestne mere v zadnjih šestih mesecih.
Višje obrestne mere ECB
03. 02. 2000 18.38
Evropska centralna banka (ECB) je danes zvišala ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Najpomembnejša obrestna mera v državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, po novem znaša 3,25 odstotka. Po oceni sveta ECB so se namreč tveganja v zvezi z ohranjanjem stabilnosti cen povečala bolj od pričakovanj.
Orientacijske obresti v ZDA višje
03. 02. 2000 08.00
Orientacijske obresti v ZDA so se po pričakovanjih povišale, vendar le za četrtino odstotne točke. Ameriška centralna banka je sporočila, da je do povišanja prišlo, ker obstaja tveganje povečanja inflacije.
Rezultati 21. avkcije menic
25. 01. 2000 18.08
Na avkciji trimesečnih zakladnih menic je bilo prek pooblaščenih vpisnikov podanih 30.071 lotov naročil investitorjev. Od tega je ministrstvo za finance sprejelo 30.000 lotov naročil v skupni vrednosti 2.927.460.000 tolarjev po enotni ceni 97,45. Na podlagi cene, sprejete na avkciji, znaša nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 10,41 odstotka, so sporočili iz ministrstva za finance.
Študentska posojila tudi v Gorenjski banki
21. 01. 2000 12.00
Gorenjska banka iz Kranja je v dogovoru z Novo kreditno banko Maribor in s soglasjem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve podpisala pogodbo o izvajanju koncesije za podeljevanje posojil za študij in se s tem vključila v projekt odobravanja posojil za študij. V študijskem letu 1999/2000 bo Gorenjska banka odobrila 60 milijonov tolarjev posojil, so sporočili iz omenjene ustanove.
Na poštah obrazci za stanovanjska posojila
17. 01. 2000 13.26
Na poštah je že mogoče kupiti vloge za ugodna stanovanjska posojila republiškega stanovanjskega sklada. Ugodna stanovanjska posojila so namenjena vsem, ki še niso dobili ugodnega stanovanjskega posojila in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja. Vloge za tokratna posojila bo sklad sprejemal od 31. januarja do 7. februarja. Prosilci morajo vloge poslati po pošti s priporočeno pošiljko.
Pogoji 21. avkcije trimesečnih zakladnih menic
17. 01. 2000 12.54
Ministrstvo za finance je razpisalo pogoje 21. avkcije trimesečnih zakladnih menic, ki bo 25. januarja. Razpisana emisija znaša tri milijarde tolarjev oziroma 30.000 lotov v apoenih po 100.000 tolarjev.
Razpis Ekološko razvojnega sklada za kreditiranje
09. 01. 2000 11.28
Ekološko razvojni sklad v prvi letošnji številki Uradnega lista objavlja razpis za kreditiranje okoljskih investicij v skupni vrednosti 2,5 milijarde tolarjev. Razpis je namenjen kreditiranju naložb v gradbene objekte in opremo za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih ali padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, čiščenje in urejanje javnih površin in kurilnih naprav ter zračnikov, daljinsko ogrevanje ter v vozila potniškega prometa.
ECB ni spremenila obrestnih mer
05. 01. 2000 19.34
Evropska centralna banka (ECB) se danes ni odločila spremeniti temeljnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera s tem ostaja na treh odstotkih. Strokovnjaki pa menijo, da ECB obrestnih mer ne bo spreminjala do marca.
Denarni agregat M3 v okviru denarnega cilja
28. 12. 1999 16.05
Denarni agregat M3 se je od lanskega tretjega četrtletja do tretjega četrtletja letos povečal za 16,4 odstotka, v letošnjem oktobru pa je bil za 16,8 odstotka večji kot v lanskem oktobru in bil tako malo nad spodnjo ravnjo denarnega cilja.