obseg
Manjša gospodarska rast Madžarske
30. 01. 2001 00.00
Madžarska naj bi letos po napovedih ekonomskega inštituta GKI in banke ABN-AMRO zabeležila manjšo gospodarsko rast kot v minulem letu. Gospodarska rast naj bi se tako spustila z lanskih 5,5 odstotka na pet odstotkov, obseg industrijske proizvodnje pa naj bi letos zabeležil 12-odstotno rast, medtem ko je lani zabeležil 18-odstotno rast.
ZPIZ čakajo nove naloge
30. 01. 2001 00.00
Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na seji potrdil osnutek programa dejavnosti zavoda za leto 2001, po katerem temeljna naloga zavoda ostaja zagotavljanje nemotenega izplačevanja pokojnin, drugih dajatev in obveznosti. Vendar pa zavod pri tem letos čakajo številne novosti, tako bo denimo prešel na nov sistem usklajevanja pokojnin, začel izvajati določila novega zakona o matični evidenci, izpopolnil sistem javnega obveščanja ter si prizadeval za skrajševanje časa reševanja zahtevkov, je povedal v.d. generalnega direktorja ZPIZ Janez Prijatelj. Zavod bo poleg tega v naslednjih mesecih sprejel tudi srednjeročni program razvoja do leta 2005, v katerem bodo opredeljeni vizija razvoja zavoda, njegovi cilji in strateške usmeritve za kakovostno, hitro in racionalno delo.
Za Probanko je uspešno leto
27. 01. 2001 00.00
Probanka je lani po nerevidiranih poslovnih rezultatih skupni obseg poslovanja povečala za 31 odstotkov na 77,9 milijarde tolarjev, bilančna vsota banke se je povečala za 18 odstotkov oz. 7,3 milijarde tolarjev, zunajbilančno poslovanje pa za 10,9 milijarde tolarjev oz. 58 odstotkov. Banka v svoji uradni objavi lanskih rezultatov navaja še, da je lani za svoje komitente opravila za 740,1 milijona evrov plačilnega prometa s tujino, kar je 24-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1999.
Prihodki Inexa Štore
12. 01. 2001 00.00
Štorska jeklarna Inexa je leto 2000 sklenila s 7,1 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za skoraj 2,3 milijarde tolarjev več kot leto poprej. V vodstvu družbe poudarjajo, da so lani kljub okvari glavnega motorja valjarske proge, ki je povzročil izpad proizvodnje v višini 7000 ton jekla, proizvodnjo povečali na 85.600 ton jeklenih izdelkov.
Motorola z manj dobička
11. 01. 2001 00.00
Ameriški proizvajalec mobilnih telefonov in polprevodnikov Motorola je v zadnjem lanskem četrtletju imel za 41 odstotkov manj dobička kot v enakem obdobju leto prej, kljub temu da je povečal prodajo. Motorola, ki je drugi največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu, je v zadnjem lanskem četrtletju imela 335 milijonov dolarjev dobička, v enakem obdobju leta 1999 pa 564 milijonov dolarjev. Prihodke iz prodaje je Motorola v omenjenem obdobju povečala za 11 odstotkov na 10.16 milijarde dolarjev, v enakem obdobju leto prej pa so prihodki iz prodaje znašali 9,09 milijarde dolarjev.
Banka Celje z več dobička
11. 01. 2001 00.00
Banka Celje, ki je pridružena članica bančne skupine Nove Ljubljanske banke, je po prvih podatkih obseg bilančnega poslovanja v letu 2000 povečala za 18 odstotkov na 185 milijard tolarjev, kar je za 30 milijard tolarjev več kot leto prej. Po besedah predsednika uprave Nika Kača je v omenjenem obdobju za 18 odstotkov porasel tudi bruto dobiček. Ta bo tako za približno 450 milijonov tolarjev presegel bruto dobiček iz leta 1999, ki je znašal poltretjo milijardo tolarjev.
Cene znižali tudi trgovci s tekstilom
10. 01. 2001 00.00
Teden dni za prodajalci obutve so danes cene znižali še trgovci z oblačili. Tekstilno blago bodo po nižjih cenah v prihodnjih dveh tednih ponujale vse slovenske veleblagovnice ter prodajalne tekstila in konfekcije. Potrošniki so razprodaj veseli zaradi prihrankov , trgovci pa si tako na prodajnih policah naredijo prostor za prihod spomladanskih in poletnih kolekcij oblačil.
Lek kupil tovarno v Romuniji
10. 01. 2001 00.00
Slovensko farmacevtsko podjetje Lek je novi lastnik 90-odstotnega deleža romunske farmacevtske družbe PharmaTech. S tem bo Lek povečal svojo prisotnost na romunskem trgu in se uvrstil med vodilne družbe v prodaji antibiotikov.
Višji prispevek za zdravstveno zavarovanje
08. 01. 2001 00.00
Minister za zdravstvo Dušan Keber se je skupaj z državnimi sekretarji prvič sestal z vodstvom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po pričakovanjih so se pogovarjali predvsem o reševanju težav financiranja zdravstvenih dejavnosti. Minister Keber je predstavil nekaj varčevalnih predlogov za zdravstveno blagajno, ki pa bodo obremenili predvsem zavarovance.
SRD prodaja Meblo Holding, Meblo in Alples
08. 01. 2001 00.00
Slovenska razvojna družba je objavila javno zbiranje ponudb za nakup poslovnih deležev v družbah Meblo Holding in Meblo ter javno zbiranje ponudb za nakup 13.176 navadnih delnic razreda A in 182.126 prednostnih delnic razreda B družbe Alples. Omenjene delnice predstavljajo 68,89-odstotni delež SRD v Alplesu, v Meblu Holdingu in Meblu pa je SRD edina lastnica. Sklepe o privatizaciji omenjenih podjetij je nadzorni svet SRD sprejel 17. novembra, vse tri prodaje pa so predvidene v poslovnem načrtu SRD.
Skupina Merkur z visokim dobičkom
05. 01. 2001 00.00
Dobiček skupine Merkur naj bi se v letu 2000 povzpel na približno 1,7 milijarde tolarjev, kar je za dobrih 50 odstotkov več kot leto prej. Kot je povedal predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, so lani v krovni družbi Merkur ustvarili za 15 odstotkov več prihodkov kot v letu 1999, in sicer 55,9 milijarde tolarjev, v skupini Merkur pa so se prihodki zaradi vključitve Kovinotehne v Merkurjev poslovni sistem povečali kar za 70 odstotkov in znašajo 108 milijard tolarjev.
Počasnejša gospodarska rast
03. 01. 2001 00.00
Gospodarska rast v Nemčiji se bo po napovedih Nemškega inštituta za gospodarske raziskave letos upočasnila na 2,5 odstotka, vendar pa se bo po pričakovanjih inštituta obseg bruto domačega proizvoda (BDP) že leta 2002 spet bolj povečal, in sicer za 2,7 odstotka. Omenjeni inštitut tudi napoveduje, da bo letošnja stopnja brezposelnosti v Nemčiji 8,5-odstotna, medtem ko je bila lani 9,2-odstotna.
Kitajska zabeležila sedemodstotno gospodarsko rast
03. 01. 2001 00.00
Kitajska naj bi v tem letu zabeležila 7-odstotno gospodarsko rast, kar je po prvih podatkih za odstotek manj kot lani. Tako visoka gospodarska rast v letu 2000 je predvsem posledica povečanja izvoza in povečane porabe države in prebivalstva. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Kitajske je lani dosegel 8900 milijard juanov oz. 1080 milijard dolarjev.
Letos 8,9-odstotna inflacija
29. 12. 2000 00.00
V letošnjem letu je bila stopnja inflacije 8,9-odstotna, medtem ko so v decembru zabeležili 0,1-odstotno stopnjo inflacije. Razmeroma skromno decembrsko rast cen življenjskih potrebščin gre pripisati predvsem pocenitvam naftnih derivatov, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Čeprav so se cene nekaterih avtobusnih prevozov povišale za štiri odstotke, so bile cene v skupini prevoz prav zaradi cenejših pogonskih goriv (za 5,3 odstotka) v povprečju nižje za 1,4 odstotka.
Perutnina Ptuj uspešno na tuje trge
27. 12. 2000 00.00
Perutnina Ptuj je zaključila vse formalnosti, povezane z reorganizacijo podjetja Pipo Čakovec, ki je pred dnevi prešlo v večinsko, 59,45-odstotno lastništvo Perutnine Ptuj. Pričakovanja obeh podjetij in njihovih zadružnikov za prihodnost so velika, od združitve pa bodo gotovo največ imeli potrošniki perutninskega mesa in izdelkov na Hrvaškem. "Že v prihodnjem letu nameravamo v Čakovcu podvojiti obseg proizvodnje. Zadružnikom, ki redijo brojlerje, je uprava Perutnine Ptuj Pipo Čakovec, že poslala ponudbo za povečanje vzrejnih zmogljivosti. Za tiste, ki se bodo zanjo odločili, bomo priskrbeli še kapital za izvedbo načrtov," je med drugim na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser.
Silvestrovanje - priložnost za potovanje
24. 12. 2000 00.00
Silvestrovanje je posebna priložnost tudi za organizatorje potovanj, ki pa letos v primerjavi z lanskim letom beležijo tudi upad povpraševanja. Večje turistične agencije so za letošnje silvestrovanje ponujale tudi dražja potovanja v bolj oddaljene kraje, manjše pa večinoma organizirajo potovanja v evropske prestolnice, na hrvaško obalo ter tudi po Sloveniji. Amsterdam je bila lani najbolj zaželena destinacija za silvestrovanje mladih, letos pa ga je zamenjala Budimpešta, ki za malo denarja ponuja razmeroma pestro silvestrovanje.
Bo obseg trgovine rekorden?
24. 12. 2000 00.00
Trgovinska menjava med Kitajsko in ZDA utegne letos doseči rekordnih 73,5 milijarde dolarjev, Kitajska pa naj bi pri tem znova zabeležila trgovinski presežek, je poročala kitajska agnecija Xinhua. Napovedi temeljijo na statističnih podatkih iz prvih desetih mesecev letošnjega leta, ki kažejo, da je dvostranska blagovna menjava ter trgovina v storitvenem sektorju v tem obdobju znašala 61,3 milijarde dolarjev oziroma toliko, kot je znašala trgovinska menjava med državama v celotnem lanskem letu. Trgovinska menjava med letošnjim januarjem in oktobrom se je tako v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 24,4 odstotka.
Skupina NLB vstopa na trg BiH
22. 12. 2000 00.00
Članica skupine NLB, Banka Domžale, bo drevi podpisala pogodbo s poslovno banko Šahinpašič iz BiH o dokapitalizaciji v višini 6,2 milijona nemških mark. Z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izpeljala do konca letošnjega leta, bo Banka Domžale postala večinski, 51-odstotni lastnik omenjene banke. Skupina NLB pa bo tako začela uresničevati svojo strategijo, ki predvideva, da s kapitalskim vlaganjem zagotovi prisotnost v Federaciji BiH kot enem najpomembnejših slovenskih trgov.
Nike beleži boljše rezultate
20. 12. 2000 00.00
Proizvajalec športne opreme Nike je v drugem četrtletju poslovnega leta ustvaril za 2,2 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček pa se je zvišal za 11 odstotkov na 119 milijonov dolarjev oz. 44 centov na delnico. Doseženi dobri poslovni rezultati so v skladu s pričakovanji analitikov, ki so predvideli, da bo nekoliko slabšo prodajo športne opreme v ZDA nadomestila boljša prodaja na tujih trgih.
Sprejeta dopolnitev zakona o javnih financah
20. 12. 2000 00.00
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel vladno dopolnitev zakona o javnih financah, ki naj bi omogočala čimbolj nemoteno financiranje države v obdobju začasnega financiranja v letu 2001, pomeni pa povečan možen obseg odhodkov državnega proračuna v prvem trimesečju prihodnjega leta v višini 35 milijard tolarjev. Obseg možne porabe je za prve tri mesece prihodnjega leta tako dvignjen na 264 milijard tolarjev. To pomeni, da bo država lahko pokrila za 32 milijard obveznosti, ki nastopijo v začetku leta, dejanska poraba pa bo praktično na istem nivoju dejanske porabe v letu 2000 oziroma nominalno le za tri milijarde večja.
Inexa Štore sledi povpraševanju
17. 12. 2000 00.00
Inexa Štore povečuje proizvodnjo skladno z rastočim obsegom prodaje in večjim povpraševanjem na trgu. Porast v odstotkih bo znaten, če primerjamo proizvodnjo 85.000 - 90.000 ton z 61.000 tonami v lanskem letu. Nekaj tisoč ton je bilo izgubljenih zaradi resne okvare elektromotorja v valjarni v septembru. Pred prekinitvijo je bila planirana skupna proizvodnja gotovih izdelkov preko 90.000 ton.
Uveljavljena odredba o Vadbenem centru
16. 12. 2000 00.00
V veljavo je danes stopila odredba o določitvi objektov in okolišev objektov Vadbenega centra Gotenica ter ukrepih za njihovo varovanje, ki med drugim določa, da so objekti in okoliši objektov omenjenega centra zaradi funkcije izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja posebnega pomena za opravljanje nalog policije.
Pipo Čakovec v lasti Perutnine Ptuj
14. 12. 2000 00.00
Perutnina Ptuj je z dokapitalizacijo in odkupom lastniškega deleža, za kar je odštela nekaj manj kot deset milijonov mark, postala 59,45-odstotna lastnica drugega največjega hrvaškega perutninskega podjetja Pipo Čakovec. Gre za sodobno opremljeno mesnopredelovalno podjetje, ki zaposluje 250 ljudi in je z navezavo na Perutnino Ptuj dobilo tudi pravico do proizvodnje pod blagovno znamko Perutnine Ptuj in nekaterih njenih blagovnih skupin, ki sodijo med najbolj poznane v živilski panogi na Balkanu. Novo podjetje se odslej imenuje Perutnina Ptuj - Pipo, so sporočili iz Perutnine Ptuj. Pretežni del vsote, s katero je Perutnina Ptuj pridobila večinski delež v podjetju Pipo iz Čakovca, predstavlja dokapitalizacijo te družbe in le manjši del predstavlja odkup lastniškega deleža. Z denarjem Perutnine Ptuj se bo čakovsko podjetje povsem dezinvestiralo in neobremenjeno vstopilo v nove okoliščine poslovanja. Sinoči so v Čakovcu že imenovali nov nadzorni svet družbe, v katerem so trije člani uprave Perutnine Ptuj, ter dva predstavnika dosedanjih lastnikov tega podjetja. Perutnino Ptuj - Pipo iz Čakovca bo vodil Krešimir Lovrenčič, ki je bil že doslej direktor tega podjetja.
Prihodek Pivovarne Laško
11. 12. 2000 00.00
V Pivovarni Laško, ki se je letos kapitalsko povezala z Radensko (83,9-odstotni lastniški delež) in splitsko družbo Prerada, v okviru katere posluje Splitska pivovarna, pričakujejo, da bo letošnji celotni prihodek od lanskega večji za šest odstotkov, dobiček pa naj bi bil od lanskega višji za nekaj več kot 15 odstotkov. Kot je povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek, jim je kljub vse večji konkurenci uspelo ohraniti več kot 50-odstotni tržni delež na domačem trgu, količinski obseg prodaje pa se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 11 odstotkov. Tudi fizični obseg prodaje na tuje trge, na katerih Pivovarna Laško zavzema 28-odstotni tržni delež, se je v primerjavi z letom prej povečal za 30 odstotkov.
Uspešno desetletje podjetja Istragas
07. 12. 2000 00.00
Koprska družba Istragas končuje desetletno poslovanje med vodilnimi plinskimi podjetji na slovenskem trgu. Z intenzivnimi nakupi lastniških deležev je Istragas oblikoval skupino plinskih podjetij, ki je na prvem mestu v dejavnosti utekočinjenega naftnega plina v Sloveniji, je povedal direktor Istragasa Zorko A. Cerkvenik. S povezavami je Istragas dosegel 20-kratno rast prodanih količin utekočinjenega naftnega plina v desetih letih, medtem ko se je obseg celotnih prihodkov v skupini povečal za 17-krat. Do konca jubilejnega leta bodo v Istragasu prodali 23 tisoč ton vseh plinov, v Celjskih plinih pa dogradili novo polnilnico tehničnih plinov.
Finančno ministrstvo pripravlja proračun
02. 12. 2000 00.00
Ministrstvo za finance je začelo pripravljati proračun za prihodnje leto, ki naj bi ga vlada državnemu zboru predložila konec januarja. Vlada je v petek na ustanovni seji sklenila, da neposredni proračunski uporabniki ne smejo več prevzemati nobenih obveznosti v breme proračuna za leto 2000. Ocenjeni izpad prihodkov letošnjega proračuna namreč znaša 32 milijard tolarjev. Finančni minister Tone Rop pa je že napovedal, da bo začasno financiranje najverjetneje veljalo v prvi polovici prihodnjega leta.
Plazu zaenkrat ne bodo prožili
21. 11. 2000 00.00
Plazu med Mangartsko planino in slemenom Čezstožje zaenkrat ne bodo umetno sprožili, kar pa ne pomeni, da o tej možnosti ne bodo več razmišljali. Nevarnost novih premikov na pobočju ostaja zelo velika. Sicer pa je čez dan na Bovškem deževalo, ekipe na terenu so tako opravljale le najnujnejše delo.
Četrtne skupnosti z januarjem 2002
21. 11. 2000 00.00
Ljubljanski mestni svet se je seznanil s poročilom o izidu svetovalnega referenduma, ki je potekal 15. oktobra in na katerem so še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotavljali interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti. Po pojasnilih vodje mestnega oddelka za lokalno samoupravo Vojka Gruenfelda bodo predvidoma vsi potrebni akti za delovanje načrtovanih 17 četrtnih skupnosti na območju mestne občine nared do konca naslednjega leta, s 1. januarjem 2002 pa bi četrtne skupnosti lahko že začele delovati.
Velika nevarnost zemeljskih plazov
21. 11. 2000 00.00
Zaradi padavin so se v minuli noči povečali pretoki rek v zahodni, osrednji in ponekod v vzhodni Sloveniji, nekoliko se je povečal obseg poplav na Ljubljanskem barju, gladina morja na slovenski obali pa se je danes zjutraj močno povečala, zaradi česar je morje poplavilo nižje ležeče dele obale in tudi Tartinijev trg v Piranu.
Eurostar posluje z izgubo
20. 11. 2000 00.00
Neto letni primanjkljaj podjetja Eurostar, ki zagotavlja železniško povezavo med Londonom in Parizom oziroma Brusljem prek predora pod Rokavskim prelivom, znaša 229 milijonov evrov, je sporočil predsednik podjetja David Azema. Gre za seštevek primanjkljajev, ki so jih zabeležili na francoskem, belgijskem in britanskem železniškem omrežju (SNCF, SNCB in Eurostar UK). Eurostar primanjkljaj beleži že vse od začetka delovanja novembra leta 1994, pozitivne rezultate pa naj bi dosegli leta 2003, je še dodal Azema. Tedaj naj bi zgradili prvi odsek nove proge hitrih vlakov na britanski strani, s čimer bi čas potovanja med Londonom in Parizom, ki je sedaj 2 uri 35 minut, zmanjšali za 20 minut. Poslovni rezultati družbe v prihodnjih letih bodo odvisni predvsem od višine pristojbin, ki jih bo zaračunalo britansko železniško podjetje Railtrack, ki bo Eurostarju posodilo omenjeni odsek železniške proge.