obsojene
Carla del Ponte odhaja v Črno goro
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga Carla Del Ponte naj bi danes prispela v Podgorico, kjer se bo srečala s črnogorskimi oblastmi in jim izročila tiralice za črnogorske državljane, obsojene vojnih zločinov. Na začetku obiska danes popoldne se bo Del Pontejeva srečala s črnogorskim premierom Filipom Vujanovićem in notranjim ministrom Vukašinom Marasom, jutri pa naj bi se srečala tudi s predsednikom Milom Djukanovićem. Črnogorski zakoni ne nasprotujejo izročitvi haaškemu sodišču oseb, ki so na seznamu vojnih zločincev, je poudaril podpredsednik črnogorske vlade Dragiša Buzan. Na seznamu naj bi bili trije Črnogorci, ki naj bi sodelovali v obstreljevanju Dubrovnika leta 1991, je poročal radio B-92.
Ni amnestije za najtežje zločine
10. 02. 2001 00.00
Odbor za pravosodje in upravo v srbski skupščini je včeraj podprl amandma vlade o predlogu zakona o amnestiji, po katerem ne bo nikakršne oprostitve za osebe, ki so bile obsojene za težka dejanja spolnih zločinov ali za dejanja nad osebami mlajšimi od 14 let. Amnestije ne bo tudi za tiste, ki so bili več kot trikrat obsojeni. Vlada Srbije je namreč vložila amandma na predlog zakona o amnestiji, v katerem so iz amnestije izvzeti obsojeni za določene najtežje kategorije zločinov. Po intervenciji javnosti so iz kroga obsojenih, ki naj bi jim zmanjšali kazen na 15, oziroma 25 odstotkov, izvzeli obsojene za najtežja dejanja. Vlada mora pokazati namen, da bo ostro preganjala najtežji kriminal, je dejal premier Zoran 195144inđić. Za osebe obsojene za uboj, ugrabitev, posilstvo, protinravne zločine, krvoskrunstvo, kraja, razbojništvo naj bi sicer veljalo, da se jih osvobodi po 15 odstotkih izrečene kazni.
Jugoslovanska vlada sprejela zakon o amnestiji
11. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji vseh zapornikov, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj proti jugoslovanski vojski in proti ustavni ureditvi ZRJ, je po seji vlade izjavil jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać. Po ocenah ministra naj bi v skladu s tem zakonom oprostili od 33.000 do 34.000 oseb, ki so se izognile vojaški obveznosti v času napadov zveze NATO na ZRJ leta 1999.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Izlaški Eti praznuje 50 let delovanja
25. 05. 2000 22.25
Izlaški Eti Elektroelement v teh dneh praznuje 50. obletnico delovanja. Osrednje proslave ob obletnici delovanja se je med drugimi udeležil predsednik države Milan Kučan, ki je ob tem povedal, da je izlaški Eti moč uvrstiti v tisto še vedno manjšo polovico slovenskih podjetij, ki so pretežno izvozno in evropsko naravnana in tehnološko posodobljena ter izrazil prepričanje, da ga dosedanji razvoj podjetja prepričuje, da bodo svojo vizijo razvoja uresničevali še naprej. Tudi direktor podjetja Jože Smrkolj je ob tem poudaril, da je ''iz majhne, na životarjenje obsojene delavnice neuglednega videza zraslo podjetje, ki je zdaj na gospodarskih zemljevidih sveta''. Eti je na današnji slovesnosti prejel okoljski certifikat kakovosti ISO 14001.
Toscani zapustil podjetje Benetton
29. 04. 2000 19.51
Podjetje Benetton je po 18 letih plodnega sodelovanja, ki je spremenilo sam koncept oglaševanja, zapustil kreativni direktor, fotograf Oliviero Toscani.
MNZ predstavilo letni obračun
11. 04. 2000 20.55
Na notranjem ministrstvu so predstavili letni obračun. Lani se je po njihovi evidenci zgodilo skoraj 63.000 kaznivih dejanj, preiskali pa so jih slabo polovico.
Bourges - Imos Ježica 79:46
19. 01. 2000 10.05
Košarkarice Imosa Ježice so v 12. krogu evropske lige (skupina A) izgubile na gostovanju pri francoskem Bourgesu s 46:79 (28:40).
Moški še vedno v ospredju
14. 12. 1999 07.35
Državljanke Danske, ki velja za državo enakopravnosti spolov, so še vedno zelo daleč od enakosti z moškimi, ugotavlja nova knjiga z naslovom Ženske in moški, ki jo je objavil danski inštitut za statistiko. Knjiga ugotavlja, da so ženske na najboljši poti do enakosti na trgu dela, kjer predstavljajo skoraj polovico delovne sile, a zasedajo le 20 odstotkov vodilnih položajev. Ženske plače so nasploh nižje uvrščene od moških, doma pa ženske še vedno opravljajo večino hišnih opravil. Na področju politike jim gre sicer bolje. Danke zasedajo 37 odstotkov sedežev v parlamentu in 43 odstotkov ministrskih položajev. Žal moške sodržavljane prekašajo v porabi tobaka in pogosteje umirajo zaradi astme in bronhitisa, večkrat pa so tudi obsojene za različne prekrške.
Potrdili Ocalanovo smrtno obsodbo
25. 11. 1999 21.40
Turško vrhovno sodišče je danes potrdilo smrtno obsodbo zoper Abdullaha Ocalana. Sodišče je torej odločilo, da je bilo junijsko sojenje Ocalanu, ki so ga turške posebne enote prijele v Keniji, pravično. Ocalanova usoda kljub temu še ni zapečatena. Odločitev sodišča morata potrditi še turški parlament in predsednik države. Če bi obsodbo, ki jo države EU ostro zavračajo, izvršili, bi to gotovo pomenilo zaustavitev procesa približevanja Turčije EU. Turčijo naj bi po nekaterih napovedih na vrhu EU prihodnji mesec v Helsinkih sprejeli kot formalno kandidatko za vstop v unijo. Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International pa je zahtevala, naj turški parlament ustavi izvršitev smrtne kazni kurdskega voditelja Abdulaha Oecalana. Po mnenju organizacije bi Turčija po brezdvomno nepravičnem procesu z izvršitvijo smrtne kazni kršila obveznosti do mednarodnega prava. Organizacija je zahtevala ustavitev izvršitve smrtne kazni za voditelja Kurdske delavske stranke in za vse ostale na smrt obsojene osebe ter vnovič pozvala k popolni prepovedi smrtne kazni v Turčiji.
Ajaxovi huligani niso kriminalno združenje
19. 11. 1999 16.20
Sodišče v Amsterdamu je včeraj na drugi stopnji zavrnilo zahtevo državnega tožilca, da 12 obsojenih navijačev Ajaxa iz Amsterdama obravnava kot kriminalno združenje. Sodišče na drugi stopnji je tako potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Navijači so se na sodišču znašli zaradi spopadov z navijači rotterdamskega Feyenoorda leta 1997. V spopadu je bilo več ljudi huje ranjenih, eden pa je celo umrl.
Kdo bo nosil krivdo?
09. 09. 1999 19.53
V zvezi z nedavno zamenjavo dveh novorojenčkov v novomeški bolnišnici in s tem povezanimi ugotovitvami strokovnega sveta bolnišnice se je danes odzvala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Černivec. V izjavi za javnost je opozorila, da so bile med vsemi, ki so v devetih dneh hospitalizacije imeli opravka z novorojenčkom, za napako obsojene le srednje medicinske sestre, prav pa bi bilo, da bi svoj del odgovornosti prevzeli tudi ostali.
Brazilija: policijski komisar izpustil zapornike pred koncem sveta
11. 08. 1999 10.18
Policijski komisar v severovzhodni brazilski zvezni državi Paraiba je sinoči izpustil iz zapora tri zapornike, da bi lahko izkoristili še zadnje trenutke življenja pred koncem sveta, ki se bo po njegovem mnenju zgodil ob današnjem sončnem mrku.
Muzej v spomin na žrtve lova na čarovnice
03. 08. 1999 11.49
Med leti 1582 in 1683 so v mestecu Bergheim na severovzhodu Francije zažgali 40 žensk, obtoženih čarovništva. V spomin na te ženske bodo prebivalci mesteca uredili muzej, ki bo predstavil kruto obdobje srednjega veka, po vsej Evropi zaznamovanega z lovom na čarovnice. Strah pred katastrofami, slabimi letinami, epidemijami, lakoto, vojnami in sočlovekom je namreč ljudi vzpodbudil k iskanju grešnih kozlov. Tako so zaradi ene nepremišljene kletvice proti cerkvi, obnašanja, ki ni bilo v skladu s kakšnim cerkvenim predpisom, ali slabe letine mučili in obsodili mlade, stare, bogate in revne. Včasih pa je za kaznovanje domnevne čarovnice zadostoval že kar dojenček, ki je umrl ob porodu. V muzeju bodo na ogled vsi dokumenti povezani s procesom, med drugim pritožbe sodnih uradnikov in priznanja, ki so jih od osumljenih izsilili z mučenjem. Obsojene so tako morale opisati svoje odnose s hudičem in poroko z njim ter ovaditi tiste, ki so pri tem sodelovali.
ZRJ in Hrvaška brez dogovora o izmenjavi izgnanih oseb
25. 02. 1999 19.44
Dvodnevno srečanje delovnih skupin komisije hrvaške vlade za izgnane in pogrešane osebe ter komisije jugoslovanske vlade za humanitarna vprašanja se je danes v Beogradu končalo brez dogovora o izmenjavi izgnanih oseb po načelu ''vsi za vse''.
V Rusiji do junija pomiloščeni vsi obsojeni na smrt
11. 02. 1999 19.09
V Rusiji bodo ''do junija'' pomilostili vse obsojene na smrt in jim omilili kazen na dosmrtno ječo ali 25 let zapora, je danes napovedal vodja komisije za pomilostitve pri ruskem predsedniku Anatolij Pristavkin.
Uboji zaradi magije
13. 11. 1998 07.58
Sodišče v Ugandi je štiri mladeniče obsodilo na smrtno kazen zaradi sodelovanja v več 50 umorih s pomočjo magije, je poročal radio v Ugandi. Do ubojev je prišlo leta 1995 v vzhodnem delu države.
Počasna pot do pravice
16. 07. 1998 08.40
Po krivem obtožena temnopolta Američana sta po šele 30 letih dobila odškodnino za čas, ki sta ga po krivem presedela v zaporu, in sicer zaradi umora, ki ga nista zagrešila. Freddie Pitts in Wilbert Lee sta bila namreč leta 1963 obsojena za umor delavca na bencinski črpalki na Floridi, pri čemer so poroto sestavljali izključno belci. Obtožnica je bila umaknjena, ko je pravi krivec naposled priznal umor, vendar ju je na ponovnem sojenju, spet popolnoma ''bela'' porota, vnovič spoznala za kriva in to kljub priznanju pravega morilca. Leta 1975 ju je guverner Floride oprostil in izpustil iz zapora, v katerem sta kar devet let preživela v celici za na smrt obsojene. Po 35 letih krivic sta oba dobila po pol milijona dolarjev odškodnine.
Iran ustanavlja taborišča za zapornike zaradi mamil
18. 05. 1998 11.05
Iran bo kmalu ustanovil "posebna taborišča" za zapornike, obsojene zaradi mamil, je izjavil ajatolah Mohamad Jazdi, ki je na čelu iranskega pravosodnega sistema.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Zmaga košarkaric Ježice za slovo?
16. 02. 1998 14.13
Košarkarice Imosa Ježice bodo v sredo s tekmo proti Ferencvarošu v Budimpešti sklenile letošnje nastopanje v evropski ligi (skupina A).
Britanska vlada o oprostitvi zadnje ženske, obsojene čarovništva
02. 02. 1998 08.34
Britanska vlada se odloča, ali bo posthumno oprostila zadnjo žensko, ki so jo v Veliki Britaniji zaprli zaradi čarovništva. Helen Duncan je bila leta 1944 v skladu z zakonom o čarovništvu iz leta 1735 obsojena zaradi klicanja duhov umrlih. Po ugotovitvah sodišča je Duncanova priklicala duha mornarja, umorjenega na ladji HSM Barham, ki so jo med drugo svetovno vojno potopili Nemci, dogodek pa je bil takrat vojaška skrivnost.