obtožen
Kmalu srečanje Koštunice in Pontejeve
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne izključuje možnosti, da bi se srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Do tega srečanja bi moralo slej ko prej priti, je povedal Koštunica. Osnovna vprašanja in postavke, s katerimi Del Pontejeva brani haaško sodišče, Koštunica še naprej označuje za "sporna", hkrati pa želi o tem z njo tudi govoriti. Glavna tožilka pride na prvi obisk v ZRJ 23. januarja. Po mnenju Koštunice bi bila za Del Pontejevo najprimernejša partnerja za pogovore v Beogradu zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje, zaradi "spornih zadev" pa ne izključuje tudi osebnega srečanja z glavno tožilko. Mednarodno izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je obtožen vojnih zločinov, pa je Koštunica do sedaj odklanjal, kar mnogi njegovi partnerji iz srbske koalicije DOS grajajo.
Maradona ne bo igral za Dundee
16. 01. 2001 00.00
Po tem ko je prejšnji teden zavrnil sodelovanje z Neapljem, je zdaj jasno, da Diega Armanda Maradono zaenkrat ne bomo videli igrati nogometa. Predstavnik škotskega kluba Dundee, za katerega naj bi zaigral 40-letni Maradona, je dejal, da ni realnih možnosti, da bi Argentinec oblekel njihov dres.
Zapravljal v imenu Tigerja Woodsa
08. 01. 2001 00.00
Kalifornijska policija je priprla Anthonyja Taylorja iz Sacramenta, ker se je v svojih vsakodnevnih poslih izdajal za svetovno znanega igralca golfa Tigerja Woodsa. Anthony, ki je že bil v zaporu, in sicer leta 1992 zaradi tatvine, je obtožen uporabe celotnega imena Eldricka Tigerja Woodsa za pridobivanje kreditnih kartic, kupovanje dragocene tehnične opreme in za raznorazne storitve v vrednosti 17.000 dolarjev.
ZDA ponovno odprle veleposlaništvo v Rimu
08. 01. 2001 00.00
ZDA so danes ponovno odprle veleposlaništvo v Rimu, potem ko je bilo to tri dni zaprto zaradi terorističnih groženj. Veleposlaništvo je po natančnem pregledu varnostnega položaja ponovno odprto za javnost, so zapisali v sporočilu za javnost.
Po 17 letih so ga le ujeli
05. 01. 2001 00.00
Nekega 48-letnega Nemca, ki so ga oblasti kar 17 let neuspešno iskale s tiralico, so pred dnevi vendarle prijeli. Njegov beg se je končal na letališču v Bremnu, od koder je hotel odpotovati v London. Obtožen je, da od leta 1983 ni plačeval preživnine za svojo hčerko, ker je pobegnil v Avstralijo. Trenutno čaka na sojenje v zaporu.
Izrael obtožen državnega terorizma
31. 12. 2000 00.00
Posebne enote izraelske vojske so po navedbah palestinskih virov davi ubile visokega predstavnika Fataha, gibanja palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Gre za Sabeta Sabeta, varnostnega vodjo Fataha v Tulkaremu na severu Zahodnega brega in generalnega direktorja palestinskega ministrstva za zdravstvo.
Bo Milošević obtožen?
24. 12. 2000 00.00
Srbsko pravosodje bi lahko v roku dveh mesecev vložilo obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je za beograjski radio B92 dejal eden od srbskih notranjih ministrov Božidar Prelević.
Začeli obravnavo primera Pinochet
19. 12. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je včeraj začelo obravnavo primera nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Vrhovni sodniki bodo razsojali o pravilnosti odločbe prizivnega sodišča, ki je prejšnji ponedeljek zaradi nepravilnosti v postopku zavrglo obtožnico preiskovalnega sodnika Juana Guzmana. Odločali bodo tudi o Pinochetovem hišnem priporu, ki ga je prizivno sodišče prav tako odpravilo. Vrhovno sodišče naj bi svojo odločitev sprejelo ta teden, Pinochetu pa se na sodišču ni treba zagovarjati.
Strategija ruskih sil v Čečeniji
15. 12. 2000 00.00
Rusko vojaško poveljstvo se je v boju proti čečenskim upornikom odločilo za spremembo strategije in bo po celi Čečeniji namestilo manjše vojaške enote, je povedal poveljnik vojaških sil Anatolij Kvašnin. V zadnjih 24 urah je v napadih upornikov v Groznem in drugih delih Čečenije umrlo devet ruskih vojakov, 18 pa je bilo ranjenih, je sporočil uradnik čečenske proruske vlade v Gudermesu. Kvašnin je povedal, da bodo poslali manjše vojaške enote v več kot 200 od vseh 357 čečenskih mest in vasi, da bi ustavili uporniške napade in zagotovili varnost. Po skoraj vsakodnevnih napadih na položaje zveznih sil so v Groznem te poostrile varovanje, vendar takšni ukrepi že v preteklosti niso prinesli pričakovanih rezultatov.
Zavrgli obtožbe proti Pinochetu
11. 12. 2000 00.00
Čilsko prizivno sodišče je zavrglo obtožbe o umoru in ugrabitvi proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Avgustu Pinochetu, odpravilo pa mu je tudi pripor. Odločitev tričlanskega prizivnega sodišča je bila enoglasna. Tožniki so že napovedali, da se bodo na odločitev prizivnega sodišča pritožili še na vrhovno sodišče.
Putin bo pomilostil ameriškega vohuna
09. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal pomilostitev za ameriškega poslovneža Edmonda Popea, ki so ga v sredo v Moskvi obsodili na 20-letno zaporno kazen zaradi vohunjenja. Kot je v mestu Magnitogorsk danes dejal Putin, bo upošteval priporočilo ruske komisije za pomilostitve, vendar odločitve o pomilostitvi verjetno ne bo mogoče sprejeti pred 14. decembrom, je še dejal ruski predsednik. Na ta dan bo namreč začela veljati obsodba sodišča. Ruska komisija za pomilostitve je predsedniku Putinu včeraj predlagala, naj pomilosti Popea. Sicer je Pope, ki boleha za redko obliko kostnega raka, že od aprila zaprt v Moskvi in je prvi Američan, ki je bil po letu 1961 v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja. Pope je bil obtožen, da je na nelegalen način prišel do informacij o zapletenem hitrem torpedu, ki pa je dejal, da ni vedel, da so podatki o torpedu tajni. Pope ima podjetje, ki kupuje pomorsko tehnologijo, njegovi zagovorniki pa trdijo, da je le vprašal o deset let starem podvodnem pogonskem sistemu, ki so ga Rusi že prodali v tujino. Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj telefonsko posredoval za ameriškega podjetnika pri predsedniku Putinu.
Preobrat v hrvaški medijski aferi
06. 12. 2000 00.00
Županijsko državno tožilstvo v Zagrebu je zaradi pomanjkanja dokazov prekinilo preiskavo proti lastniku največje hrvaške založniške hiše EPH Ninoslavu Paviću in proti lastniku zasebne televizije OTV Vinku Grubišiću, akterjema t.i. "medijske afere", ki jo je sprožil dnevnik Republika z objavo dokumentov o obstoju tajne zločinske organizacije, ki nadzira 80 odstotkov vseh hrvaških medijev.
Velika medijska afera na Hrvaškem
04. 12. 2000 00.00
Hrvaško pravosodno in zunanje ministrstvo sta danes potrdila, da poteka policijska preiskava proti organizaciji, ki naj bi nadzorovala 80 hrvaških medijev. Novi hrvaški dnevnik Republika je v prvi številki danes pisal, da so lastnik največje hrvaške založniške hiše EDP Ninoslav Pavič, lastnik zasebne televizijske hiše OTV Vinko Grubišič, svetovalec nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana Ivič Pašalič in Miroslav Kutle, ki je obtožen gospodarskega kriminala, sklenili tajno pogodbo o nadzoru skoraj vseh hrvaških medijev. Časnik trdi, da je omenjena organizacija nadzorovala vse medije razen časnikov Novi list, Nacional in Feral Tribune ter radia 101.
Čilski sodnik obtožil Pinocheta
01. 12. 2000 00.00
Čilski sodnik je vložil obtožnico proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu v zvezi z zločini vojaške enote Karavana smrti, ki je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov. Pinochet je obtožen tudi za ugrabitve in izginotje 19 zapornikov v prvih mesecih svoje 17-letne diktature, ki se je končala leta 1990.
Glavna obravnava proti Levstiku
23. 11. 2000 00.00
Na ljubljanskem sodišču se je z zagovorom obdolženega začela glavna obravnava zoper nekdanjega domobranca Vinka Levstika, obtoženega medvojnih hudodelstev proti civilistom in vojnim ujetnikom. Na današnjem sojenju je bila prebrana obtožnica, po kateri je 75-letni Levstik obtožen ravnanja proti pravilom mednarodnega prava in kršenja Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Tovrstni zločini nikoli ne zastarajo, zagrožena kazen zanje pa je od deset do dvajset let zapora. Obtožba Levstiku očita, da naj bi bil junija 1944 kot poveljnik črnorokcev mučil in ubil Ivanko Vesel, čez dva meseca ubil partizana Alojza Marolta, marca petinštirideset pa obračunal še s partizanskim poročnikom Borivojem Jeleničem. Vsa očitana dejanja je Levstik v zagovoru zanikal in med drugim poudaril, da je sicer ujel veliko partizanov, vendar ni nobenega ustrelil. Petinsedemdesetletni Levstik je bil še posebej ogorčen nad dolgotrajnostjo postopka - vleče se namreč že od leta enainosemdeset.
Zaporni nalog za Gusinskega
13. 11. 2000 00.00
Ruski pravosodni organi so danes izdali zaporni nalog za medijskega mogotca Vladimirja Gusinskega, ki je obtožen "goljufije velikega obsega" v zvezi z afero medijskega podjetja Gazprom-Media-Most, ki je že več mesecev v odkritem sporu s Kremljem. Gusinski, ki se mudi nekje v tujini, se namreč danes ni pojavil pred sodiščem v Moskvi, kjer so prebrali obtožnico.
Bo Milošević ob svoje bančne račune?
13. 11. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je dobila zagotovila ciprske vlade, da bo sodelovala pri preiskavi bančnih računov, ki naj bi jih na Cipru imeli predstavniki režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Neimenovani visoki ciprski predstavnik je danes v Atenah dejal, da je Del Pontejeva ciprski vladi poslala dve strani dolg poimenski seznam oseb z bančnimi računi na Cipru, ki bi jih bilo treba preveriti. Omenjeni predstavnik je ob tem podvomil, da bi bile na teh računih velike vsote denarja. Ciprska vlada je po njegovih besedah Del Pontejevi zagotovila, da bo bančne račune preverila.
Bivši boksarski prvak obtožen napada
13. 11. 2000 00.00
Bivši svetovni prvak v težki kategoriji, ameriški boksar Michael Spinks, je bil aretiran na svojem domu v Greenvillu in obtožen fizičnega nasilja nad svojim dekletom, ki je hudo pretepeno in prestrašeno poiskalo pomoč v mestni bolnišnici, je sporočila državna policija. Spinksa so sicer proti varščini 10.000 ameriških dolarjev začasno izpustili na prostost, vendar pa se bo kmalu moral na sodišču udeležiti sojenja. Spinks se je od profesionalne boksarske kariere poslovil leta 1988, le mesec dni pozneje, ko ga je po 91 sekundah borbe "knockoutiral" Mike Tyson. Svojo kariero v ringu je zaključil s 35 zmagami, enim porazom, naslovom svetovnega prvaka v težki in lahko-težki kategoriji.
Italijanski kandidat za oskarja
10. 11. 2000 00.00
Film Marca Tullia Giordana z naslovom Sto korakov (I cento passi), ki je na letošnjem beneškem filmskem festivalu prejel zlatega leva za najboljši scenarij, in si ga lahko ogledate tudi na ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe, je italijanski kandidat za oskarja v kategoriji tujih filmov, so sporočili iz združenja italijanske filmske industrije. Film predstavlja resnično zgodbo o mladem Siciljancu Peppinu Impastatu, ki se v začetku 70. let upre mafiji in je bil ubit v atentatu leta 1978.
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Del Pontejeva zbira podatke o Miloševiću
21. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je prispela na Ciper, da bi zbrala podatke o nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je obtožen zločinov proti človečnosti. Del Pontejeva poizveduje o bančnih računih Miloševića in njegovih sodelavcev v tujini. Predstavniki ciprske centralne banke so ji pojasnili, da nihče od petih odgovornih Miloševićevega režima, obtoženih s strani haaškega sodišča, na Cipru nima bančnih računov.
Tožba proti ugandskemu plavalcu ovržena
19. 10. 2000 00.00
Ugandski plavalec Joe Atuhaire, ki je bil med olimpijskimi igrami obtožen spolnega napada na mladoletnico, se bo po vsej verjetnosti lahko vrnil domov brez posledic, saj je tožilstvo tožbo proti njemu opustilo. 22-letnik iz Kampale je bil obtožen posilstva mladoletnice blizu olimpijske vasi v času iger. Če bi bil obtožen, bi moral kar 14 let preživeti v avstralskih zaporih.
Sojenje domnevnim Arkanovim morilcem
17. 10. 2000 00.00
Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes začel proces proti domnevnim morilcem voditelja srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana, ki je bil ubit 15. januarja letos v Beogradu.
Nekdanja čuvaja tihotapila spermo
13. 10. 2000 00.00
Ameriške oblasti so nedavno aretirale dva nekdanja čuvaja zapora White Deer zaradi prejemanja visokih podkupnin. Tožilstvo je Troya Kemmererja in Todda Swineforda obtožilo tihotapljenja prepovedanih snovi in pomoči pri tihotapljenju sperme kaznjencev iz zapora, da bi lahko njihove partnerice na ta način zanosile. Swineford je poleg tega obtožen še sodelovanja z mafijo. Policisti so "tihotapsko pot" pojasnili, da so epruvete s spermami obsojenih mafijcev prevažali v laboratorij za zdravljenje plodnosti v Park Aveniji. Po navedbah ameriškega dnevnika The New York Post je vsaj pet mafijcev na ta način dobilo svoje potomce.
Miloševića že čakajo v Haagu
06. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes v Prištini napovedala, da bodo Slobodana Miloševića "kmalu" obtožili genocida v BiH in na Hrvaškem. Milošević je sicer zaradi svoje vloge med spopadi na Kosovu že od lanskega leta obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je danes zatrdil, da pomoč Srbiji, s katero želi Evropska unija vzpodbuditi demokratični proces v državi, ni pogojena z Miloševićevo izročitvijo haaškemu sodišču. Obenem je poudaril, da je Miloševićevo mesto pred haaškim sodiščem. Milošević čakajo še druge obtožbe.
Demokratična opozicija pozvala Milutinovića k odstopu
06. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS) je danes pozvala srbskega predsednika Milana Milutinovića k odstopu. Kot je pred približno 100.000 zbranimi protestniki v središču Beograda dejal predstavnik DOS Zoran Živković, DOS zahteva Milutinovićev odstop, da bi lahko takoj pripravili nove volitve za ta položaj. DOS je predtem sporočila, da je navezala stike z Milutinovićem, ki je izjavil, da pričakuje Miloševićev odziv na dogodke v Beogradu. Milutinović je ravno tako kot Milošević obtožen vojnih zločinov na Kosovu.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Suharta prepeljali v bolnišnico
23. 09. 2000 00.00
Nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta so danes prepeljali v bolnišnico, da bi tam opravili zdravstvene preglede, ki jih je ukazalo sodišče.
Andabakova aretacija zaradi mamil le pretveza
21. 09. 2000 00.00
Odvetnik generala bosanskih Hrvatov Ivana Andabaka, Krešimir Krsnik, je danes dejal, da je aretacija Andabaka pod obtožbo trgovanja z mamili bila le maska, dokler se haaško Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo ne odloči, kaj bi z njim. Krsnik je dejal, da so nedavne izjave vodje misije ZN v BiH Jacquesa Kleina in medijske dezinformacije služile "destabilizaciji hrvaškega naroda pred novembrskimi volitvami v BiH". Poleg tega je zavrnil kakršnokoli Andabakovo povezanost z umorom pomočnika notranjega ministra Federacije BiH Joze Leutarja in dodal, da Andabak v zadnjih dveh letih ni bil na ozemlju BiH. Krsnik je opozoril, da so 10. septembra Hrvaško obiskali predstavniki haaškega sodišča, in da je "sedaj jasno, da so prišli zaradi aretacije Andabaka", ta pa je bil prijet dva dni kasneje.