obtoženca
Milošević drugič pred sodiščem
30. 08. 2001 00.00
Na haaškem sodišču se je končalo drugo zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića, ki še vedno zavrača odvetnika in haaškemu sodišču odreka legitimnost.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Američanu bodo sodili Japonci
06. 07. 2001 00.00
Združene države se sicer redko odločijo za predajo svojih vojakov, osumljenih zločinov na tujem tujemu sodišču. Predajo ameriškega državljana pa japonskim oblastem omogoča sporazum iz leta 1995 o statusu ameriških sil na Japonskem. Japonska stran je za ameriškega vojaka obljubila pošteno sojenje, kar je bil tudi eden glavnih povodov, da so se ameriške oblasti odločile za predajo obtoženca japonskemu sodišču, vendar zaradi pomembnosti vojaškega oporišča na Okinavi nočejo tvegati zaostritev odnosov z Japonsko.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
ZDA brez dokazov proti bin Ladnu
30. 05. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so danes zatrdile, da ZDA nimajo trdnih dokazov o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es-Salamu. Sodišče v New Yorku je namreč včeraj štiri domnevne sodelavce bin Ladna obsodilo zaradi sodelovanja v omenjena napada avgusta leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Kot je poudaril tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za informiranje Abdul Hana, se zaradi omenjenih obsodb ne bo povečalo število točk obtožnic zoper bin Ladna, ki se je v Afganistan zatekel leta 1996. ZDA si po mnenju istega vira prizadevajo diskreditirati talibanski režim, pri čemer omenjajo vprašanja človekovih pravic, prometa z drogami in terorizma.
Milošević nastopil kot priča
15. 05. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je v priporu že od 1. aprila, je v Beogradu prvič stopil pred sodnika. Nastopil je kot priča v sodnem procesu proti Siniši Vučiniću, vodji svojih telesnih stražarjev. Vučinić je obtožen članstva v oboroženi skupini nasilnežev. Miloševićev varnostnik je konec marca s 30-imi oboroženimi moškimi obkolil vilo nekdanjega predsednika in poskušal s silo preprečiti Miloševićevo aretacijo.
Obtožena tihotapca
11. 05. 2001 00.00
V procesu proti devetim ljudem, obtoženim, da so junija lani organizirali prevoz 58 kitajskih prebežnikov v Veliko Britanijo, ki so se med prevozom zadušili, je sodišče v Rotterdamu danes obsodilo oba glavna obtoženca na po devet let zapora. Turka Goerzel Oezcan (36) in Haci Demir (29) morata poleg tega plačati še kazen v višini 97.000 guldnov (172.000 evrov). Sodišče ju je spoznalo za kriva uboja iz malomarnosti, vodenja kriminalne organizacije za tihotapljenje ljudi, kot tudi pohlepnosti.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Gadafi zavrača odgovornost za napad
05. 02. 2001 00.00
Libijski voditelj Moamer Gadafi je v Tripoliju ponovno zavrnil vpletenost njegove države v bombni napad na letalo PanAm nad škotskim mestom Lockerbie decembra 1988. Abdel Basit Al Megrahi, ki ga je škotsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, je po Gadafijevem mnenju nedolžen. Megrahi, sodelavec libijske obveščevalne službe, se bo na razsodbo pritožil. Drugega obtoženca Al Amina Halifo Fhimo je sodišče oprostilo in se je že vrnil v Libijo.
Megrahi je nedolžen
01. 02. 2001 00.00
Libijski predsednik Moamer Gadafi je v Tripoliju dejal, da ima dokaze o nedolžnosti tajnega agenta Abdela Baseta Alija Al-Megrahija, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo v procesu Lockerbie. Gadafi je razsodbo, ki jo je v nizozemskem Camp Zeistu razglasilo sodišče, označil za politično.
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Tožilci zadovoljni z delom
20. 12. 2000 00.00
Državni tožilci so se zbrali na sedmih tožilskih dnevih v blejskem hotelu Toplice in ocenili delo v letu 2000. Generalni državni tožilki Zdenki Cerar so se za govorniškim odrom pridružili še predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, generalni direktor policije Marko Pogorevc, generalni državni pravobranilec Luciano Benvič, predstavnik odvetniške zbornice Nikola Grgurevič ter predstavnik hrvaških tožilcev Dragutin Novosel, ki so ocenili sodelovanje s tožilstvom in nakazali tudi nekatere smeri razvoja kaznovalnega prava v Sloveniji.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Častnik sodeloval v bombnih atentatih
21. 10. 2000 00.00
Nekdanji častnik ameriške vojske Ali Mohamed je priznal sodelovanje z Osamo Bin Ladnom pri napadih na dve ameriški ambasadi leta 1998 v Afriki, v katerih je umrlo 224 ljudi.
Nekdanja obveščevalca na sodišču
08. 07. 2000 11.32
Obtoženima nekdanjima slovenskima obveščevalcema, Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, na varaždinskem sodišču zaradi kaznivega dejanja vohunjenja v zvezi z afero Zavrč ne bodo sodili v odsotnosti, saj sta včeraj oba izrazila zaupanje v hrvaški pravni sistem in pripravljenost za sodelovanje v sodni razpravi. Zunajsodni senat tamkajšnjega sodišča je, ker se obtoženca nista odzivala na sodne pozive, sicer pred mesecem dni sklenil, da jima bodo sodili v odsotnosti in da bosta obrambo zastopala dva hrvaška odvetnika, imenovana po uradni dolžnosti. Vendar pa je na razpravo prostovoljno prišel drugoobtoženi Bezgovšek v spremstvu dveh odvetnikov. Za prvoobtoženega Slatinška pa je njegov odvetnik predložil medicinsko dokumentacijo o upravičeni odsotnosti.
Nova obtoženca pred haaškim sodiščem
11. 01. 2000 16.19
Dva bosanska Srba, obtožena izgona Hrvatov in Muslimanov z ozemlja severozahodnega dela BiH leta 1992, sta danes pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu zanikala krivdo za 11 vojnih zločinov, ki jima jih očita obtožnica.
Tožilci vnovič zahtevajo smrtno kazen za Oecalana
08. 06. 1999 12.26
Tožilci turškega državnega varnostnega sodišča iz Ankare so danes za voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Oecalana vnovič zahtevali smrtno kazen. Sodišče je odločilo, da se bo proces nadaljeval 23. junija, s čimer želi odvetnikom obtoženca omogočiti pripravo obrambe, poroča turška agencija Anatolija.
Proces Lockerbie preložen
08. 06. 1999 09.45
Škotsko sodišče, ki na Nizozemskem vodi proces v primeru Lockerbie, je proces preložilo za šest mesecev. Preložitev procesa so zahtevali odvetniki dveh obtoženih Libijcev, ki potrebujejo več časa za obrambo na sodišču.
Postopek proti Oecalanu se bo začel 31. maja
30. 04. 1999 13.28
Glavni postopek proti kurdskemu voditelju Abdulahu Oecalanu je določen za 31. maj. Sodišče za državno varnost je v odsotnosti obtoženca danes v Ankari odločilo, da se bo proces začel na otoku Imrali v Marmarskem morju, kjer je Oecalan zaprt.
V Južni Karolini izvedli novo usmrtitev
23. 01. 1999 10.00
V ameriški zvezni državi Južna Karolina so s smrtonosno injekcijo včeraj usmrtili 51-letnega Josepha Atkinsa, obtoženega umora svojega krušnega očeta in 13-letnega soseda leta 1985, medtem ko je bil pogojno na prostosti zaradi umora svojega brata.
Obsojenih petnajst kosovskih Albancev zaradi ''terorizma''
26. 12. 1998 09.50
Sodišče v Prištini je petnajst kosovskih Albancev zaradi ''terorizma'' obsodilo na kazni od tri do deset let zapora, je sporočil albanski informacijski center. Med osmimi obtoženci, ki so jim sodili v odsotnosti, je bil tudi novinar časnika Bujku in predsednik združenja političnih zapornikov na Kosovu Berat Luzha, obsojen na deset let zapora. Enega obtoženca je prištinsko sodišče v petek obsodilo na devet let zapora, pet obtožencev na osem let, dva na sedem, enega na šest, tri na pet in dva na tri leta zapora.
Belgija: Nova pedofilska afera
17. 07. 1998 09.40
Belgijo pretresa nova pedofilska afera. Policija je namreč nedavno aretirala dva uslužbenca v vrtcu Evropske komisije, Italijana in Španca, ki sta obtožena posilstva in spolnega nadlegovanja otrok v njunem varstvu.
Poročila Microsofta in BSA o protipiratskih akcijah
16. 06. 1998 12.38
<I><B>Belgija </B></I>