obtoženec

Aretacija Karadžića neuspešna
23. 03. 2002 00.00
Posebne enote črnogorske policije so pred dnevi v samostanu Ostrog izpeljale operacijo za aretacijo nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, ki pa ni bila uspešna.

Ublažena pravila vojaških sodišč
22. 03. 2002 00.00
Pentagon in Bela hiša sta po valu kritik tujih vlad, mednarodnih organizacij in domačih pravnih strokovnjakov spremenila pravila delovanja protiterorističnih vojaških sodišč. Vendar kritiki s spremembami še vedno niso zadovoljni.

London svari Mugabeja
21. 03. 2002 00.00
Vladi zimbabvejskega predsednika Mugabeja grozi "velika osamitev" in sankcije mednarodne skupnosti, če ta ne bo umaknila obtožb proti zimbabvejskemu vodji opozicije Morganu Tsvangiraiju, je opozoril britanski zunanji minister Jack Straw.

Đinđić: naj dokažejo, da niso krivi
14. 02. 2002 00.00
Proces proti Miloševiću spremljajo tudi srbski mediji, politiki in prebivalci ZRJ in se ob tem sprašujejo, kdaj bo Milošević v Haagu dobil "družbo". Pri tem imajo v mislih vojne zločince, ki se še niso znašli pred sodiščem v Haagu.

Milošević dobil besedo
13. 02. 2002 00.00
Pol ure pred koncem drugega dne sojenja v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević prišel do besede. Tožilstvo je pred tem v sodni dvorani predvajalo posnetke srbskega koncentracijskega taborišča v Bosni iz leta 1992.

Začetek procesa proti nemškemu atentatorju
13. 02. 2002 00.00
V Prištini se je začel proces proti Nemcu Rolandu Bartetzku, obtoženemu bombnega napada lanskega aprila. 32-letnik je prvi dan sojenja pred mednarodnim sodniškim kolegijem v vseh točkah obtožnice zanikal vpletenost v napad.

Walker ostaja v priporu
06. 02. 2002 00.00
Ameriško zvezno sodišče v Virginiji je zavrnilo zahtevo odvetnikov "ameriškega talibana" Johna Walkerja Lindha, da bi se obtoženec zagovarjal s prostosti, ker naj bi bil preveč nevaren za okolico.

Karadžić v samostanu?
03. 02. 2002 00.00
Najbolj iskani vojni zločinec z območja nekdanje Jugoslavije Radovan Karadžić se po poročanju sarajevskih medijev nahaja v krajih blizu bosansko-srbske meje.

Videoposnetki domnevnih teroristov
18. 01. 2002 00.00
ZDA so objavile videoposnetke in fotografije petih domnevnih članov Al Kaide, ki naj bi pripravljali nove napade na civilne cilje. Dokaze za to naj bi ameriški obveščevalci našli v Afganistanu.

Milošević znova pred sodniki
11. 12. 2001 00.00
Na Mednarodnem sodišču v Haagu so prebrali še tretjo obtožnico zoper Slobodana Miloševića, ki ga bremeni genocida, zločina proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH.

Gotovina pobegnil iz Hrvaške?
09. 11. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Ante Gotovina, ki ga je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov, je najverjetneje pobegnil iz Hrvaške. Hrvaški tisk domneva, da se nahaja v južni Ameriki ali Afriki.

Estrada pred sodiščem molči
10. 07. 2001 00.00
Nekdanji filipinski predsednik Joseph Estrada se danes pred sodiščem v Manili ni hotel izjasniti, ali se bo zagovarjal kot kriv ali kot nedolžen v zvezi z obtožbami, ki ga bremenijo korupcije in kraje državnega premoženja. To pa ne bo oviralo nadaljevanja procesa, ki je brez primere v zgodovini Filipinov, so sporočili filipinski pravni strokovnjaki.

Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.

Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.

Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.

Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.

Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."

Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.

Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.

Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.

Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.

Začasna izpustitev Simića
31. 05. 2000 10.33
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je včeraj odobrilo začasno izpustitev bosanskega Srba Milana Simića (39), obtoženega vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki še čaka na začetek sodnega procesa. Takšno odločitev je sodišče sprejelo zaradi obtoženčevega zdravstvenega stanja. Zaradi poškodbe med vojno je namreč priklenjen na invalidski voziček.

Sojenje proti avstrijskemu zdravniku
21. 03. 2000 22.00
Na Dunaju so za nedoločen čas prestavili začetek sojenja 84-letnemu zdravniku Heinrichu Grossu, obtoženem, da je med drugo svetovno vojno v nacistični kliniki sodeloval pri usmrtitvah otrok, ki niso bili arijske rase. Gre že za tretje sojenje temu nacističnemu zločincu; do zdaj so vsa vedno preložili, ter za prvi sodni proces v Avstriji zoper nacistične zločine v zadnjih dvajsetih letih.

Sodna obravnava o fojbah
16. 02. 2000 18.06
Na rimskem sodišču je danes potekal predhodni sodni postopek o pobojih na tržaškem Krasu med letoma 1943 in 1947. Edini obtoženec za poboje v fojbah je danes 80-letni Oskar Piškolič.

Aretirali Zorana Vukovića
24. 12. 1999 20.22
Bosanski Srb Zoran Vuković, ki so ga pripadniki SFOR sinoči aretirali v Foči, je popoldne že prispel v zapor haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. 44-letni Vuković je obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, storjenih na območju Foče od 1992 do 1993.

Obtoženi treh umorov zaspal med sojenjem
16. 12. 1999 07.30
Neki moški, obtožen treh umorov, je spokojno zaspal med sojenjem na sodišču v Šabcu za zahodu Srbije, poroča časnik Politika Ekspres. Marko Marković (36) je zaspal, ker naj bi zaužil preveliko količino pomirjeval. Njegov zdravnik je dejal, da mu je dal dvojno dozo sedativov, ker je bil obtoženec izredno nervozen. Marković je obtožen umora tasta, tašče in svakinje, skušal pa naj bi umoriti tudi svojo soprogo.

Gorana Jelišića obsodili na 40 let
14. 12. 1999 20.26
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je bosanskega Srba Gorana Jelišića obsodilo na 40 let zaporne kazni, kar je največja kazen, ki jih je to sodišče izreklo v šestih letih delovanja. 31-letni Jelišić je bil obsojen zločinov zoper človeštvo, ki jih je zakrivil kot poveljnik taborišča Luka v Brčkem med vojno v Bosni.

Čokoladna tolpa pred sodiščem
20. 11. 1999 10.24
Na berlinskem deželnem sodišču se bodo morali zagovarjati tatovi skoraj dveh milijonov tablic čokolade. Glavni obtoženec je 52-letni vodja skladišča nekega podjetja, ki proizvaja čokolado in šest njegovih pomočnikov. Čokoladna tolpa naj bi si od julija 1998 do januarja letos iz skladišča prisvojila skoraj dva milijona čokoladnih tablic in jih nezakonito prodala za 1,2 milijona nemških mark. Glavni obtoženec je do sedaj molčal, soobtoženci pa trdijo, da o kraji niso vedeli ničesar.

Devet let zapora za umor predrznega ljubimca
31. 07. 1999 08.45
Sodišče v Oldenburgu na severozahodu Nemčije je 39-letnega Vietnamca zaradi umora moškega, ki je zapeljal njegovo ženo, obsodilo na devet let zapora. Vietnamec je žrtev zabodel 20-krat z mesarskim nožem, pri tem pa ranil tudi svojo ženo. Tožilstvo je za umor in povzročitev telesne poškodbe zahtevalo 20-letno zaporno kazen, vendar pa je sodišče pri določitvi kazni upoštevalo, da je bil obtoženec med dramo v stanju zmanjšane prištevnosti.

Zaslišane prve priče v aferi Vič - Holmec
11. 06. 1999 20.43
Preiskovalna komisija državnega zbora, ki ugotavlja morebitne zlorabe vodilnih funkcionarjev vlade in notranjega ministrstva v aferi Vič - Holmec, je danes opravila zaslišanja prvih prič. V javnem delu seje je zaslišala direktorja izobraževalnega centra Tacen Marka Pogorevca, odstavljenemu notranjemu ministru Mirku Bandlju pa komisija ni podelila statusa preiskovanca.