obtoženi
ZDA za oporišče v Afganistanu
29. 10. 2001 00.00
Ameriška vojska namerava v Afganistanu postaviti svoje oporišče in tako pomagati afganistanskim opozicijskim silam pri zavzetju Mazar-i-Šarifa. Talibani pa trdijo, da imajo dokaze, da ZDA v napadih uporabljajo kemično orožje.
Strugar trdi, da je nedolžen
25. 10. 2001 00.00
Jugoslovanski general Pavle Strugar je danes na prvem nastopu pred haaškim Mednarodnim sodiščem na območju nekdanje Jugoslavije dejal, da se ne čuti krivega za vojne zločine, storjene na območju Dubrovnika.
Kljub pozivom ZDA novi napadi Izraela
24. 10. 2001 00.00
Na Zahodnem bregu so pripadniki izraelske vojske v vasi Beit Rima v bližini Ramale danes ubili deset Palestincev. Med vdorom vas je izraelske vojske naletela na izjemno hud odpor. Pri tem naj bi bil ubit en izraelski policist.
Haaško sodišče oprostilo tri Hrvate
23. 10. 2001 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine je oprostilo tri bosanske Hrvate, ki so bili obtoženi sodelovanja v pokolu muslimanskih civilistov aprila 1993 v vasi Ahmići, še dvema pa je skrajšalo kazen.
Britanska novinarka še v Kabulu
07. 10. 2001 00.00
Talibani so še pred zavezniško vojaško akcijo napovedali, da bodo britansko novinarko Yvonne Ridley, ki so jo aretirali zaradi suma vohunjenja, izpustili v ponedeljek.
Preiskava proti protiglobalistom
02. 10. 2001 00.00
Državno tožilstvo v Genovi je sprožilo preiskavo proti voditelju italijanskih protiglobalistov Luci Casariniju.
Haaške obtožnice za napade na Dubrovnik
02. 10. 2001 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine je objavilo vsebino obtožnice proti štirim častnikom Jugoslovanske ljudske armade, ki so obtoženi vojnih zločinov med napadi na Dubrovnik leta 1991.
Osmerica zanika krivdo
08. 09. 2001 00.00
Tuji humanitarni delavci, ki so v soboto prvič nastopili pred vrhovnim sodiščem v Kabulu, so zanikali, da bi v Afganistanu širili krščanstvo, česar jih obtožuje talibanski režim.
Mladića ni v ZRJ
05. 09. 2001 00.00
Srbski premier Zoran Đinđić je izjavil, da se nekdanji voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, kljub nasprotnim trditvam haaške tožilke Carle del Ponte, ne nahaja v Jugoslaviji.
Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.
Carla del Ponte v Beogradu
03. 09. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je prispela v Beograd, kjer se bo srečala z vladnimi predstavniki.
Talibani sodijo zaprtim tujcem
04. 09. 2001 00.00
V Afganistanu se je začel sodni proces zoper skupino tujih humanitarnih delavcev, ki so obtoženi širjenja krščanstva.
Umrl eden izmed Arkanovih atentatorjev
04. 09. 2001 00.00
V Beogradu je umrl eden od obtoženih za umor nekdanjega vodje srbskih paravojaških enot Željka Ražnatovića - Arkana Zoran Nikolić.
Zapleteno v primeru Makoter
31. 08. 2001 00.00
Potem ko so na soboškem okrožnem sodišču julija zaslišali šesterico obtoženih, ki naj bi bila vpletena v umor prleškega podjetnika Janka Makoterja, so ta teden zasliševali priče in izvedence.
Odmevi na zaslišanje Miloševića
30. 08. 2001 00.00
Zaslišanje Miloševića v Haagu je bilo odmevno. Po besedah glavne haaške tožilke Del Pontejeve bi radi na tožilstvu z začetkom sojenja počakali dokler ne bodo vložene vse obtožnice proti njemu.
S pomočjo študentov ubila bivšega moža
25. 08. 2001 00.00
Neka kitajska profesorica se je s pomočjo štirih študentov znebila bivšega moža. Študenti so obtoženi sodelovanja pri umoru.
Gotovina si je poiskal odvetnike
12. 07. 2001 00.00
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh obtožnic Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, si je poiskal odvetnike, danes piše hrvaški časnik Večernji list.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Hrvaški tisk o izročitvi generalov
08. 07. 2001 00.00
Dramatična izredna seja hrvaške vlade, na kateri so pozno sinoči sprejeli odločitev o izročitvi hrvaških generalov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki so obtoženi vojnih zločinov, zaradi česar so štirje člani vlade iz vrst Hrvaške socialno libralne stranke (HSLS) odstopili, je glavna tema naslovnic današnjih izdaj hrvaških dnevnikov.
Kriza v ameriško-kitajskih odnosih
07. 07. 2001 00.00
Namestnik ameriškega državnega sekretarja Richard Armitage je dejal, da postopki Kitajske glede aretiranih ameriških profesorjev kitajskega rodu in imetnikov ameriške zelene karte, ki so obtoženi vohunjenja za Tajvan, škodijo mednarodnemu ugledu države, in izrazil prepričanje, da bo problem razrešen hitro in ugodno.
Med lovom na čarovnice ubili 250 ljudi
07. 07. 2001 00.00
V množičnem lovu na čarovnice na severu DR Konga so junija ubili 250 ljudi, med njimi tudi otroke, kakih 300 pa so jih pregnali iz njihovih domov. "Lovci" svoje žrtve ubijajo z gorjačami, mačetami in kamenjem. Ugandska policija, ki nadzoruje večji del DR Konga, je že aretirala 89 "lovcev", več kot 140 preživelih, ki so obtoženi čarovništva in njihovih svojcev, pa je vojsko zaprosilo za zaščito. Praznoverje in predsodki imajo v mnogih družbah na afriški celini globoke korenine, najpogosteje pa so žrtve praznoverja osebe, obtožene čarovništva.
Begunski center Vidonci spet zaseden
06. 07. 2001 00.00
Begunski center v Vidoncih je v četrtek zvečer spet dobil stare oziroma nove prebivalce, in sicer okrog 40. Tudi tokrat za nekatere na hitro in skrivnostno, čeprav je odločitev, da dajo Center v najem državi, pred časom sprejel občinski svet.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Kamenik zopet pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Kristijan Kamenik se je dopoldne vnovič usedel na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča, vendar tokrat ne zaradi štirikratnega umora v Tekačevem ali preprodaje heroina. Obtožnica, ki zajema kar štirideset strani, ga tokrat bremeni preprodaje ponarejenih spričeval v letih 1995 in 1996. Obtoženi je bil zaradi preprodaje ponarejenih dokumentov pred leti že obsojen na leto dni zaporne kazni in je to kazen že odsedel. Okrožni državni tožilec Kostja Grčar pa je zbral dokaze za nove primere, v katerih naj bi Kamenik tesno sodeloval s prav tako obtoženimi Krešom Leskovarjem, Slavkom Jezovškom in Jožetom Černenškom. Obtožnica Kamenika bremeni, da je Leskovarju prodal pet zaključnih spričeval za različne srednje šole in da je pri tem vedel, da so vsa spričevala ponarejena. Za eno spričevalo je Kamenik zahteval 800 nemških mark.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Krstić zavrača obtožbe
28. 06. 2001 00.00
Odvetnik bosanskega Srba Radislava Krstića, Nenad Petrušić, je v zaključnem govoru danes v Haagu zavrnil vse obtožbe zoper Krstića, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo genocida nad Muslimani med pokolom v Srebrenici julija 1995. Obtoženi je pred sodiščem dejal, da je poveljstvo nad drinskim korpusom vojske Republike srbske še pred omenjenim pokolom predal drugemu častniku, poveljstvo pa znova prevzel po pokolu.
Haag zahteva aretacijo 16 obtoženih
25. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubač je za beograjski Glas javnosti povedal, da se bo jugoslovanska vlada na Mednarodnem sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu potegovala za izročitev samo "glavnih krivcev", to pa naj bi bili po njegovih besedah tisti, ki so do sedaj obtoženi.
Sojenje Norcu prekinjeno
25. 06. 2001 00.00
Sojenje upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in štirim drugim obtoženim vojnih zločinov, ki se je začelo na reškem županijskem sodišču, je bilo po 40 minutah prekinjeno zaradi zahteve obrambe po izločitvi predsednika sodišča in predsednice sodnega sveta. Obramba je v obrazložitvi navedla, da ni upravičenih razlogov, da se obtoženim sodi na županijskem sodišču na Reki namesto na županijskem sodišču v Gospiču, kjer naj bi bila storjena kazniva dejanja, za katera so obtoženci osumljeni.