odškodnina

Kolaborantu visoka odškodnina

25. 07. 2002 00.00

Francija bo morala nekdanjemu sodelavcu nacistov, 91-letnemu Mauriceu Paponu, plačati visoko odškodnino, ker naj bi kršila njegovo pravico do pravičnega sojenja.

Obsojeni tobačni koncerni

12. 06. 2002 00.00

Porota sodišča v Miamiju je tri vodilne ameriške tobačne koncerne obsodila, da morajo 76-letnemu Johnu Lucasu, ki je zbolel za rakom, plačati 37,5 milijona dolarjev odškodnine.

Philip Morris obsojen na plačilo odškodnine

07. 06. 2002 00.00

Prizivno sodišče v Salemu v ameriški zvezni državi Oregon je ameriškega proizvajalca cigaret Philip Morris v sredo obsodilo na plačilo denarne odškodnine v višini 79,5 milijona ameriških dolarjev družini Jesseja Williamsa, ki je leta 1997 umrl zaradi raka na pljučih.

Rose zahteva 66 milijonov odškodnine

25. 04. 2002 00.00

Ameriški boksar Mitchell Rose zahteva od Mika Tysona 66 milijonov dolarjev odškodnine, ker mu je v pretepu v nekem brooklynskem klubu poškodoval hrbtenico.

Maier zahteva milijonsko odškodnino

26. 03. 2002 00.00

Poškodovani avstrijski smučarski zvezdnik Hermann Maier sedem mesecev po hudi prometni nesreči z motorjem od nemškega upokojenca, ki je zakrivil dogodek, zahteva nekaj milijonov odškodnine.

Plačan zadnji obrok optantom

20. 03. 2002 00.00

Zunanji minister Dimitrij Rupel je povedal, da je Slovenija izpolnila vse svoje obveznosti glede vprašanja optantov iz Rimskega sporazuma in poravnala svoj dolg do Italije.

Svobodnjaki zopet o Beneševih dekretih

14. 03. 2002 00.00

Avstrijska svobodnjaška stranka zahteva izplačilo odškodnin sudetskim Nemcem, ki so bili po drugi svetovni vojni izgnani iz tedanje Češkoslovaške. S tem je še zaostrila spor s Prago glede spornih Beneševi dekretov.

Odškodnina odpuščenim pri Enronu

07. 03. 2002 00.00

Newyorški stečajni sodnik Arthur Gonzalez je odobril načrt razdelitve denarja iz Enronovega odškodninskega sklada odpuščenim delavcem propadlega energetskega velikana.

Avstrijci izročili simbolične odškodnine

15. 02. 2002 00.00

Predsednik avstrijskega Sklada za spravo Ludwig Steiner je devetim slovenskim prisilnim delavcem iz časov nacističnega režima na ozemlju današnje Avstrije simbolično izročil hranilne knjižice z doseljenimi odškodninami.

Avtomobilov ne bodo vračali

06. 02. 2002 00.00

Interpol je črnogorskim oblastem posredoval seznam z okoli 200 ukradenimi vozili, ki se nahajajo v Črni gori. Črnogorska policija avtomobilov ne želi zaseči, ker bi s tem škodovali prebivalcem Črne gore, ki so te avtomobile kupili.

Potrjen drugi primer BSE

18. 01. 2002 00.00

Prisotnost bolezni BSE pri govedu iz občine Ormož so potrdili tudi rezultati testa iz referenčnega laboratorija v Bernu v Švici. Sum na BSE so potrdili že trikrat ponovljeni hitri testi, ki jih je opravil Nacionalni veterinarski inštitut.

Lipič o ovadbi ni bil uradno obveščen

17. 01. 2002 00.00

"Načelnik generalštaba SV o kakšni ovadbi ni bil uradno obveščen, zato je ne moremo komentirati," je v izjavi za javnost glede kazenske ovadbe, ki naj bi jo zoper odgovorne v Slovenski vojski (SV) za nesrečo na Počku vložili Ladislav Troha in mati ter sestra preminulega, dejal načelnik odseka za odnose z javnostmi GŠ SV Edmund Šarani.

Sto milijionov dolarjev za smrt med treningom

16. 01. 2002 00.00

Družina Coreyja Stringera, člana nogometnega moštva Minnesota Vikings, ki je umrl med trenigom, je od kluba zahtevala odškodnino v višini sto milijonov dolarjev. Predstavniki kluba mu potem, ko se je 27-letni športnik 30. julija lani zgrudil na tla, niso nudili takojšnje prve pomoči.

Evropske odškodnine v primeru BSE

11. 01. 2002 00.00

Država članica EU, ki zaradi okuženosti z BSE naroči zakol živine, mora kmetom plačati odškodnino v skladu z evropskimi in ne nacionalnimi določili, ocenjuje javni pravobranilec sodišča Evropskih skupnosti v Luxembourgu.

Hrvaška bo optantom odplačala odškodnino

07. 12. 2001 00.00

Hrvaška vlada je sklenila, da bo začela Italiji odplačevati dolg v višini 35 milijonov dolarjev v skladu z Rimskim sporazumom iz leta 1983, nanaša pa se na izplačilo odškodnine za premoženje optantov.

Lobiranje Rupla v Washingtonu

17. 11. 2001 00.00

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je predzadnji dan svojega obiska v Washingtonu srečal z demokratskim senatorjem iz New Jerseyja Robertom Toriccellijem.

Odškodnina za premoženje optantov

08. 11. 2001 00.00

Hrvaška vlada bo najkasneje s 1. januarjem prihodnje leto Italiji začela odplačevati odškodnino za premoženje optantov, ki jo je kot naslednica nekdanje SFRJ prevzela v skladu z osimskim in rimskim sporazumom.

Zaplet s poleti v Beograd

18. 10. 2001 00.00

Slovenija in ZR Jugoslavija naj bi v petek parafirali meddržavni sporazum o zračnem prometu med državama, ki bo omogočil povezavo Beograda in Ljubljane. Kljub recipročnosti Adrija na liniji verjetno ne bo letela.

ZDA in Izrael odšla iz Durbana

03. 09. 2001 00.00

ZDA in Izrael sta zapustila konferenco ZN proti rasizmu, potem ko delegacijam ni uspelo doseči soglasja glede izraelske politike do Palestincev.

Powella na konferenco o rasizmu ne bo

28. 08. 2001 00.00

Ameriški državni sekretar Colin Powell se je odločil, da ne bo sodeloval na konferenci Združenih narodov o rasizmu.

Izredna seja SLS + SKD

17. 04. 2001 00.00

Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je na sinočni izredni seji za zaprtimi vrati razpravlja o odločitvi ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja, da vladi predlaga razrešitev predsednika uprave Telekoma Marjana Podobnika in dveh članov uprave, Pavla Žaklja in Adolfa Špenka.

Odškodnina za avstrijske Jude

02. 04. 2001 00.00

Avstrija je v skladu s sporazumom, ki ga je z ZDA 17. januarja podpisala v Washingtonu, danes začela izplačevati prve odškodnine Judom, ki so jim v času nacizma v Avstriji zaplenili premoženje, je sporočil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer. Avstrijske oblasti so doslej odobrile 60 prošenj judovskih žrtev nacizma, vseh prispelih prošenj pa je okoli 21.000, je še sporočil Fischer in dodal, da so upravičenci dobili prvo nakazilo v višini 7000 ameriških dolarjev.

Coppola izgubil tožbo

22. 03. 2001 00.00

Režiser Francis Ford Coppola je izgubil več let trajajočo tožbo zoper filmski studio Warner Brothers. Coppola namreč zatrjuje, da naj bi z omenjenim studiem podpisal pogodbo za snemanje filma o Ostržku, slednji pa to zanikajo.

Figo žrtev birokracije?

11. 03. 2001 00.00

Španska davčna služba se je posvetila prestopu Portugalca Luisa Figa iz Barcelone v madridski Real. Po njenem mnenju 28-letni Portugalec španski državi dolguje skoraj 70 milijonov mark (5,7 milijard pezet). V ozadju je seveda odškodnina v višini 140 milijonov mark , ki jo je za prestop dobila Barcelona, je poročal časnik La Vanguardia. Davek na ta znesek naj bi po mnenju davčne službe znašal 48 odstotkov.

Trošarine tudi za zemeljski plin

01. 03. 2001 00.00

Od danes je z 1,50 tolarja na kubični meter obdavčen tudi zemeljski plin. Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, naj bi država tako letno s pobiranjem omenjene trošarine zbrala približno 750 milijonov tolarjev. Vlada je uredbo o spremembi uredbe o določitvi zneska trošarine za mineralna olja in plin sprejela 15. februarja letos. Zanjo pa se je odločila zaradi dveh razlogov. Trošarina je dodatni vir prihodkov za proračun, ki ga uporabljajo tudi nekatere države Evropske unije, drugi razlog za njeno uvedbo pa je odškodnina, ki jo mora država plačati Geoplinu.

ZDA plačale Kitajski odškodnino

20. 01. 2001 00.00

Kitajska je danes potrdila, da so ji ZDA izplačale 28 milijonov dolarjev odškodnine zaradi bombardiranja kitajskega veleposlaništva v Beogradu med napadi zveze NATO na ZRJ leta 1999. Omenjena odškodnina je del dogovora med Kitajsko in ZDA, ki sta ga državi sklenili decembra 1999. Takrat sta se državi tudi dogovorili, da bo Kitajska ZDA plačala 2,87 milijona dolarjev zaradi škode ob protestnih napadih na ameriško veleposlaništvo v Pekingu in ameriške konzulate drugod na Kitajskem. ZDA so še obljubile, da bodo plačale 4,5 milijona dolarjev vsem ranjenim in družinam treh kitajskih državljanov, ki so bili ubiti v napadu na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu 7. maja 1999.

Tožbe zoper DaimlerChrysler se nadaljujejo

29. 11. 2000 00.00

Potem ko je delničar Kirk Kerkorian vložil tožbo zoper nemško-ameriškega proizvajalca avtomobilov DaimlerChrysler, se je za tožbo odločilo tudi večje število bivših Chryslerjevih delničarjev. Predsedniku koncerna Juergenu Schremppu in vodstvu takratnega Daimler-Benza očitajo napačne poteze v času nakupa ameriškega Chryslerja v avgustu 1998. Obtožnica je napisana zoper DaimlerChrysler, Daimler-Benz in Schremppa, so povedali v ameriški odvetniški pisarni Milberg Weiss Bershad Hynes & Lerach LLP. Višine zahtevane odškodnine niso navedli.

16 dolarjev za grozote v Auschwitzu

04. 10. 2000 00.00

Niti ena noč v življenju Joszefa Schneiderja ne mine brez podoživljanja grozot, ki so se mu pripetile, potem ko je bil leta 1944 iz rodne Madžarske deportiran v Auschwitz. Odškodnina, ki mu jo je za to, kar je preživel v nacističnem koncentracijskem taborišču, dodelila madžarska vlada, je samo še dodala sol na rano, ki se nikoli ne bo zacelila. Madžarska vlada mu je namreč izplačala 16 dolarjev odškodnine za smrt njegovih petih bratov, ki so umrli v Auschwitzu. Madžarska je edina vzhodnoevropska država, ki izvaja program odškodnin za kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, majhne vsote pa opravičujejo z desetletji komunistične vladavine, ki so osiromašila državo.

Rivaldo najboljše plačan nogometaš

02. 08. 2000 15.50

Z neto plačo skoraj 13 milijonov mark na leto je Brazilec Rivaldo postal najboljše plačan nogometaš na svetu. 28-letni Brazilec se je v noči na sredo z FC Barcelono, kjer je imel doslej ''samo'' 5,3 milijona mark na leto, dogovoril za več kot podvojitev dohodka.

Alitalia zahteva 232 milijonov dolarjev

01. 08. 2000 17.40

Italijanski letalski prevoznik Alitalia zahteva od nizozemske letalske družbe KLM 232 milijonov dolarjev odškodnine, ker je ta aprila letos končala manj kot dve leti trajajoče sodelovanje. Italijanski letalski prevoznik trdi, da jim je izgubljena pogodba o sodelovanju povzročila za več kot 46 milijonov dolarjev škode, zato menijo, da je 232-milijonska odškodnina pravična. Alitalia prav tako KLM ne namerava vrniti 93 milijonov dolarjev sredstev, ki jih je ta namenila za razvoj milanskega letališča Malpensa. KLM je pogodbo o sodelovanju končala, saj je bila nezadovoljna z nejasno prihodnostjo letališča Malpensa, ki se ubada s tehničnimi problemi, prav tako ni zadovoljna s počasno privatizacijo Alitalie.