odhodom
Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.
Pred polfinalom še zmaga proti JAR
26. 04. 2001 00.00
Ker si je slovenske ženska teniška reprezentanca že po dveh krogih zagotovila nastop v polfinalu tekmovanja prve evroafriške skupine pokala Federacij, je lahko selektor Igor Košak zadnji dan predtekmovanja malce eksperimentiral s postavo. Namesto Katarine Srebotnik je za prvi dvoboj z JAR na igrišče postavil Majo Matevžič, ki je proti Nataliji Grandin začela nekoliko bojazljivo, a nato v nadaljevanju povsem upravičila zaupanje in slavila s 4:6, 6:4 in 6:2. Tina Pisnik je v obračunu najboljših posameznic premagala Joannetto Kruger s 6:1 in 7:5, dvojica Pisnik/Matevžič pa je izgubila proti Kim Grant in Jessici Steck s 4:6, 6:2, 4:6.
Gospodarski dialogi pred vstopom v EU
19. 04. 2001 00.00
Finančni ministri Evropske unije se bodo ob robu dvodnevnega neformalnega zasedanja, ki se bo jutri začelo v švedskem Malmoeju, prvič sestali s kolegi iz 13 držav kandidatk za članstvo. S srečanjem, ki se ga bodo med drugim udeležili tudi guvernerji centralnih bank 28 držav, petnajsterica v okviru priprav na širitev s kandidatkami začenja širok gospodarski dialog. Pred popoldanskim srečanjem v soboto se bodo kandidatke na razpravo s članicami pripravile na dopoldanskem sestanku v danskem Koebenhavnu.
Novo vodstvo prevzelo nadzor
14. 04. 2001 00.00
Nekdaj neodvisna ruska televizija NTV je danes dobila novo vodstvo. Prva poteza je bila prepoved vstopa v stavbo televizije tistim upornim novinarjem, ki ne priznavajo novega vodstva. Ti trdijo, da si skuša država preko podjetja Gazprom, ki je kupilo nadzorni delež delnic NTV, podrediti ruski medijski prostor. "To je nasilna zasedba posesti," je ravnanje Gazproma, ki je večinski lastnik delnic NTV, kritiziral vodja ruske stranke Jabolko Grigorij Javlinski.
Prvi konkretni dogovor o nasledstvu
11. 04. 2001 00.00
Tridnevna pogajanja o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki so potekala za zaprtimi vrati v Bruslju, so sklenjena. Mednarodnemu posredniku na pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ siru Arthurju Wattsu je tokrat v Bruslju, po nizu neuspešnih srečanj z vsemi delegacijami držav naslednic, pogajanja le uspelo premakniti z mrtve točke. Petim naslednicam nekdanje Jugoslavije se je v Bruslju uspelo dogovoriti o delitvi okrog 480 milijonov dolarjev vrednega zlata, vrednostnih papirjev in deviz, hranjenih pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Sloveniji naj bi pripadalo 17 odstotkov ''zlatega nasledstva''.
Novi krog nasledstvenih pogajanj
09. 04. 2001 00.00
Dogovor o razdelitvi zlata v Baselski banki, arhivov in dogovor o pokojninah naj bi po pričakovanjih slovenske strani dosegle države naslednice nekdanje SFRJ dosegle na današnjih pogajanjih v Bruslju. Slovenske pogajalce vodi Miran Mejak, srečanje pa bo poteklo ob posredovanju Arthurja Wattsa, britanskega pravnega izvedenca.
V Bruslju nov krog pogajanj
08. 04. 2001 00.00
V Bruslju se bo v ponedeljek začel nov krog pogajanj o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ med peterico držav naslednic. Slovenijo bo na tridnevnih pogajanjih, ki bodo po ustaljeni praksi potekala ob posredovanju britanskega pravnega izvedenca sira Arthurja Wattsa, zastopal vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak. Mejak je pred odhodom v Bruselj izrazil upanje, da bodo tokrat vendarle dosegli dogovor o razdelitvi zlatih rezerv pri Baselski banki za mednarodne poravnave.
Po ofenzivi mirno
26. 03. 2001 00.00
Na območju Tetova je po poročanju našega vojnega dopisnika po ofenzivi makedonskih sil mirno. Albanski skrajneži so zapustili svoje oporišče v vasi Selce v bližini Tetova, kjer ni videti makedonskih varnostnih sil. Makedonska vojska pa je sporočila, da je bil sinoči na meji med Makedonijo in Kosovom na eni od nadzornih točk ubit makedonski vojak. Okoliščin dogodka tiskovni predstavnik vojske ni želel natančneje navesti.
Katanec optimistični realist
22. 03. 2001 00.00
Najboljši slovenski nogometaši so opravili še zadnji trening pred odhodom v Moskvo, kjer bodo v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2002 v soboto (ob 17.00 po slovenskem času) igrali z rusko izbrano vrsto. Selektor Srečko Katanec še ni izdal začetne postave. Pred zadnjim treningom v moštvu vlada dobro vzdušje, saj težav s poškodbami ni. Željko Milinović in Muamer Vugdalić sta si pozdravila poškodbi, trenirata s polno močjo, tako da selektor Srečko Katanec lahko računa na njiju.
Šaron na prvem obisku v ZDA
19. 03. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron, je sinoči prispel v Washington. Pred odhodom v ZDA 
Romunski trenerji grozijo z odhodom
13. 03. 2001 00.00
Romunski gimnastični trenerji in trenerke so nezadovoljni z nizkimi plačami, ki jih prejemajo za svoje uspešno delo, zato so zagrozili z odhodom v tujino. Trenerji zaslužijo le 150 dolarjev mesečno, doslej pa so namesto povišic dobivali le prazne obljube, je potožila koordinatorka trenerjev v romunski reprezentanci Mariana Bitang.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Kučma noče odstopiti
11. 03. 2001 00.00
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je pred odhodom na krimski otok, kjer bo preživel dopust, izjavil, da ne namerava odstopiti, ker so zahteve opozicije po njegovih besedah "več kot nesmiselne". Poudaril je, da ga je na predsedniški položaj izvolilo več kot 16 milijonov volilcev, proti njemu pa protestira "zgolj" 3000 ljudi. Kučma se je še vprašal, kaj bi njegovi privrženci dejali, če bi "odstopil na zahteve zgolj te peščice njegovih nasprotnikov?"
Ronaldo spet v Milanu
06. 03. 2001 00.00
Brazilski nogometni zvezdnik Ronaldo, sicer igralec Interja, se po daljši odsotnosti zaradi poškodbe vrača v Milano. Reprezentant svetovnih podprvakov ni igral nogometa že več kot 11 mesecev, potem ko je med lanskim pokalnim finalom z rimskim Laziom utrpel hudo poškodbo desnih kolenskih vezi.
Žižić pripravljen na pogajanja
04. 03. 2001 00.00
" Pripravljen sem na pogajanja z Ibrahimom Rugovo kot zmernim predstavnikom kosovskih Albancev," je pred odhodom v New York izjavil jugoslovanski premier Zoran Žižić. Kot je za jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug dejal Žižić, naj bi dialog potekal pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Žižić se bo z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom pogovarjal tudi o krizi in nezadovoljstvu Beograda z dosedanjimi rezultati upraviteljstva ZN in mirovnih sil KFOR na Kosovu.
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.
Clintonovi novi škandali
24. 02. 2001 00.00
V petek so preiskovalci ameriškega kongresa še razširili obtožbe proti nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu in kongresnici Hillary Clinton. Potem ko so bile zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa uvedene tri preiskave, zdaj vsak dan v javnost prodre kakšna nova slaba novica povezana s Clintonom ali njegovimi družinskimi člani. Vse skupaj pa povezuje sum nudenja različnih uslug za denar. Takoj potem, ko je izbruhnila vest o tem, da je brat senatorke iz New Yorka Hillary Clinton Hugh Rodham prejel 400.000 dolarjev za uspešno lobiranje pri predsedniku za pomilostitev trgovca z mamili in prevaranta, se je v petek pojavila novica, da naj bi tudi polbrat Billa Clintona Roger skušal predsednika prepričati, da poleg njega samega pomilosti še šest njegovih prijateljev. Roger Clinton zanika, da bi za to prejel denar, poleg tega pa brat ni uslišal njegovih prošenj in je pomilostil le njega. Roger Clinton je bil leta 1985 obsojen zaradi razpečevanja kokaina.
Aretirali polbrata Billa Clintona
19. 02. 2001 00.00
Policija v kraju Hermosa Beach nedaleč od Los Angelesa v Kaliforniji je aretirala mlajšega polbrata nekdanjega predsednika Bill Clintona Rogerja Clintona, ker je vozil pod vplivom alkohola. Policijska patrulja je opazila, da se vozilo s katerim je upravljal Clinton malce čudno vede. Ko je prevozil nekaj stop znakov, neprekinjenih črt na sredini vozišča in zadel nekaj robnikov, so ga zaustavili ter odredili test. Potem ko mu ni uspelo dovolj dolgo obdržati ravnotežja so ga aretirali in v zaporu odredili še "pihanje". Alkotest je pozelenel čez zgornjo določeno mejo 0,8 promila.
Škarabot drugi na EP v karateju
13. 02. 2001 00.00
Slovenski predstavniki na evropskem prvenstvu v karateju za mladince in kadete, so dosegli načrtovan uspeh. Pred odhodom v glavno mesto Cipra, so napovedovali kolajno in želja se jim je uresničila. Novogoričan Uroš Škarabot je namreč v kategoriji do 65 kg osvojil srebrno kolajno med kadeti.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Še večji proračunski presežki v Ameriki
31. 01. 2001 00.00
Kongresni urad za proračun pričakuje, da bodo presežki zveznega proračuna v naslednjih desetih letih narasli na kar 3,12 bilijona dolarjev. Kongresni izračun je člane administracije Georga Busha navdal z navdušenjem, saj je to po njihovem mnenju dodaten argument v upravičenost predsednikovega načrta o 1,6 bilijona davčnih olajšav v naslednjih desetih letih. Bushev davčni načrt, iz katerega so se med predvolilno kampanjo demokrati norčevali, nekateri republikanci pa mu nasprotovali, ima zdaj veliko možnosti, da bo sprejet v celoti.
Seleznjov prispel v Slovenijo
28. 01. 2001 00.00
Na povabilo predsednika državnega zbora Boruta Pahorja je na tridnevni obisk v Slovenijo pripotoval predsednik ruske dume Genadij Seleznjov s 40-člansko delegacijo. Namen obiska je krepitev političnega in predvsem gospodarskega sodelovanja med državama. Seleznjov se bo srečal z vsemi vodilnimi slovenskimi politiki in gospodarstveniki, saj gre za najvišji obisk kakega ruskega politika v samostojni Sloveniji. Med drugimi se bo sešel s predsednikom države Milanom Kučanom, zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, gospodarsko ministrico Teo Petrin, županjo slovenske prestolnice Viko Potočnik, pred odhodom pa bo v državnem zboru nagovoril tudi slovenske poslanke in poslance.
Bush 43. predsednik ZDA
20. 01. 2001 00.00
Ob 18.00 po srednjeevropskem času je v Washingtonu na stopnicah pred kongresno palačo na Kapitolu prisegel 43. ameriški predsednik George Walker Bush. V nastopnem govoru je novi predsednik pozval k nacionalni pomiritvi in enotnosti ter obljubil, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki niso volili zanj. Po inavguracijskem govoru se bo začela parada, med katero se bo Bush s svojo družino zapeljal po aveniji Pennsylvanija vse do Bele hiše. Predsednik Bill Clinton, ki mu nekateri zgodovinarji očitajo pomanjkanje "stila", Bushu tudi v soboto ne bo dal miru, saj bo prav v času parade priredil poslovilno zabavo v Washingtonu in New Yorku, ter slavljencu odvzel del medijske pozornosti.
Delegacija SE v Čečenijo
14. 01. 2001 00.00
Delegacija parlamentarcev Sveta Evrope (SE) je danes iz Moskve odpotovala v rusko uporno republiko Čečenijo, da bi si ustvarila svojo lastno sliko o dogodkih. Glavna naloga parlamentarcev SE bo preučiti stanje človekovih pravic v tej severnokavkaški republiki, kjer vse od prihoda ruske vojske jeseni leta 1999 velja izredno stanje. "Zanima nas predvsem, kakšno je razmerje moči med vojaško in civilno upravo v Čečeniji," je pred odhodom iz Moskve dejal vodja političnega odbora Parlamentarne skupščine SE Lord Judd, ki vodi misijo.
Nocoj srečanje Arafata in Peresa
13. 01. 2001 00.00
Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeina je povedal, da se bosta danes v Gazi sešli palestinska in izraelska delegacija pod vodstvom Arafata in izraelskega ministra za regionalno sodelovanje Šimona Peresa.
ZPS dobila tožbo
09. 01. 2001 00.00
Po šestih letih je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) uspela izterjati denar od turistične agencije RoYal, ki jo je zveza tožila že leta 1994. Šlo je za primer ko so študentje vplačali absolventski izlet po ugodni ceni, mesec dni pred odhodom pa je agencija program spremenila in podražila. Ker denarja ni vrnila, so se študentje odločili za tožbo.
Sodelovanje tudi z Bushevim kabinetom
06. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je pred odhodom iz Muscata povedal, da namerava prizadevanja za dosego bližnjevzhodnega mirovnega sporazuma nadaljevati tudi z novo ameriško administracijo. Pred tem se je srečal z omanskim sultanom Qaboosom in ga seznanil z vsebino nedavnih pogovorov s Clintonom v Washingtonu. Omanski sultan je palestinskemu ljudstvu izrazil podporo v boju proti izraelski okupaciji in na mirovnih pogajanjih z Izraelom. Na vprašanje, ali obstajajo možnosti, da bi bil sporazum dosežen še v Clintonovem mandatu, torej do 20. januarja, je povedal, da si palestinska stran za to prizadeva že ves čas.
Arabska liga potrdila podporo Palestincem
04. 01. 2001 00.00
Ministrski odbor Arabske lige je na zasedanju v Kairu, na katerem so s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom preučili predloge ameriškega predsednika Billa Clintona o oblikovanju mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci, potrdili podporo palestinskim zahtevam po pravici do suverenosti nad vzhodnim Jeruzalemom ter po vrnitvi beguncev, je po zasedanju dejal vodja egiptovske diplomacije Amr Musa. Arafat po srečanju v egiptovski prestolnici ni želel dajati izjav, ob vrnitvi v Gazo pa je izrazil upanje, da bo mirovni sporazum z Izraelom sklenjen še pred Clintonovim odhodom iz Bele hiše 20. januarja. Zasedanja so se med drugim udeležili tudi zunanji ministri Egipta, Jordanije, Sirije, Libanona, Bahrajna, Savdove Arabije, Maroka, Tunizije ter generalni sekretar lige Esmat Abdel Meguid.
Cenejše smučanje na Kobli
03. 01. 2001 00.00
Vsem obiskovalcem smučarskega središča Kobla ponujajo Slovenske železnice (SŽ) od 13. januarja do 3. marca prevoz s smučarskimi vlaki, za katere veljajo posebni popusti. Prevozi bodo potekali ob ugodnih snežnih razmerah. SŽ bodo organizirale dva posebna smučarska vlaka za prevoz smučarjev iz Ljubljane in Kopra do Bohinjske Bistrice, v neposredno bližino Koble. Popusti pa bodo veljali tudi za nekatere vlake, ki Bohinjsko Bistrico povezujejo z Divačo in Novo Gorico, so sporočili iz SŽ.
MOK namenil denar za razvoj športa
02. 01. 2001 00.00
Mednarodni olimpijski komite je povišal vsoto, ki jo namenja razvoju športa kar za 75 odstotkov in v prihodnjih štirih letih namenil skladu Olimpijske solidarnosti kar 460 milijonov mark. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je ob tem poudaril, da gre za zgodovinski korak in da ne gre za naključje, saj je večji sklad posledica zvišanja cene za prodajo televizijskih pravic in večje kakovosti nastopov na olimpijskih igrah, ki so tudi posledica tega sklada.