odkrito
Avstrijski sodniki proti političnim pritiskom
18. 12. 2000 00.00
Kakih 1300 avstrijskih sodnikov, kar predstavlja kar dve tretjini sodnikov v državi, je podpisalo peticijo, v kateri zahtevajo zagotovitev neodvisnosti sodstva. Sodniki protestirajo proti "poskusom, da bi bilo sodstvo v službi politike", potem ko so bili v zadnjem času tarča ostrih kritik s strani desničarske svobodnjaške stranke (FPÖ). Več članov FPÖ, ki je tudi članica vladne koalicije, je namreč osumljenih, da so si nezakonito prilastili policijske dosjeje, s katerimi naj bi napadali politične nasprotnike. Nekateri člani stranke so celo zahtevali odstavitev tožilcev, ki se ukvarjajo z omenjenim primerom.
Spomini za osem milijonov
16. 12. 2000 00.00
Še vedno prva dama ZDA in nova senatorka države New York Hillary Rodham Clinton je pristala na predujem v višini osem milijonov dolarjev za njene spomine na osem let škandalov v Beli hiši. Mnogo založnikov se je borilo za pravico do objave njenih spominov, vendar bomo šele videli, koliko bo ga. Clinton sploh pripravljena razkriti. Založniška hiša Simon & Schuster se je zelo približala 8,5 milijonom dolarjev, ki jih je dobil papež Janez Pavel II. za njegovo dokumentaristično prozo. Leta 1989 je predsednik Ronald Reagan podpisal pogodbo za več kot osem milijonov dolarjev za dve knjigi.
Playstationov primanjkuje
01. 12. 2000 00.00
Težave z dobavo Sonyeve igralne konzole Playstation 2 se nadaljujejo. Po časovnem zamiku pri začetku prodaje tako na ameriškem kot evropskem tržišču in prepolovitvi prvotno najavljenih kvot z milijona na petsto tisoč za vsako tržišče so pri Sonyju obljubili dodatnih 100.000 konzol na teden za vsako od obeh tržišč. Toda tudi teh obljub podjetje (vsaj do sedaj) ni moglo izpolniti, saj je bilo od začetka prodaje na ameriškem tržišču pred več kot štirimi tedni dodatno dobavljenih le 200.000 novih konzol, kar je dvakrat manj od obljubljene količine.
Srečanje Robinsonove in Zemina
21. 11. 2000 00.00
Mary Robinson, ki se je v Pekingu sestala s kitajskim državnim in partijskim voditeljem Jiangom Zeminom, je povedala, da sta se z Zeminom pogovarjala o kršenju človekovih pravic med pregonom sekte Falungong in o nadaljevanju pogajanj z dalajlamo. Kitajska bo v začetku prihodnjega leta ratificirala tudi prvo od dveh leta 1998 podpisanih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, je še dodala Robinsonova.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Hči Erice Jong predstavila svojo prvo knjigo
05. 10. 2000 00.00
Dvajsetletna Molly Jong-Fast, hči svetovno znane pisateljice Erice Jong (Strah pred letenjem), stopa po stopinjah svoje slavne matere. Mlada Američanka je v ponedeljek v Hamburgu predstavila svoje prvo delo z naslovom Povsem normalno dekle, kjer provokativno odkrito opisuje življenje Mirande Woke z moškimi, njeno nočno življenje in droge na newyorški sceni. Avtorica svoj debut opisuje kot satiro na nihilizem njene generacije. Molly je otrok iz tretjega materinega zakona, po materini vnovični ločitvi zboli za prebavnimi motnjami, začne uživati droge ter se potem nazadnje le odloči za zdravljenje. Strah pred letenjem - delo Erice Jong, ki je na svetovnih policah izšlo leta 1973 - opisuje življenje Izadore Wing, ki se bori za ženske pravice do svobodne spolnosti. To delo sedaj označujejo kot mejnik v zgodovini emancipacije spolov.
Avstralcem vnovič očitan doping
14. 08. 2000 00.00
Mesec dni pred začetkom olimpijskih iger v Sydneyju so se pojavili novi očitki o dopingu v avstralskem športu. Nekdanji športni zdravnik je za nedeljsko izdajo časnika The Sunday Telegraph zatrdil, da kar okrog 30 odstotkov avstralskih športnikov posega po prepovedanih poživilih. Brian Corrigan, ki je od konca 60-ih let, pa vse do leta 1988 pripadal medicinski ekipi olimpijskega moštva, svojih izjav ni mogel podkrepiti z dokazi.
Odstop izraelskega zunanjega ministra
02. 08. 2000 15.36
Izraelski zunanji minister David Levi je danes na novinarski konferenci v parlamentu sporočil, da je premieru Ehudu Baraku ponudil svoj odstop. Ob tem je povedal, da je bil njegov odstop spričo težavnosti nastalih razmer neizogiben. Baraku je očital predvsem ''popuščanja'' Palestincem pri občutljivem vprašanju statusa Jeruzalema.
Odkrili novo Jupitrovo luno
24. 07. 2000 10.41
Astronomi Univerze Arizona in njihovi kolegi v Massachusettsu so sporočili, da so odkrili 17. luno planeta Jupiter.
Zgodovinski teden za manjšino v Italiji
16. 07. 2000 13.46
Komentator tržaškega časnika Primorski dnevnik Bojan Brezigar v današnji izdaji piše, da bo iztekajoči se teden zagotovo ostal zapisan v zgodovini Slovencev v Italiji. Opozarja, da se je ozračje spremenilo in da je bila politika sodelovanja med državama učinkovita; to med drugim dokazuje dejstvo, da po sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici ni prišlo do protestov, v preteklosti že večkrat poznanih.
G-8 za razorožitev
13. 07. 2000 15.27
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G-8) so se v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja G-8 v Mijazakiju na jugu Japonske danes zavzeli za krepitev prizadevanj za preprečevanje in reševanje konfliktov ter razorožitev v svetu. Japonski zunanji minister Johej Kono je pojasnil, da so se na srečanju sporazumeli o petih točkah, med drugim o boju proti revščini, uporabi civilnih policijskih enot in o vprašanju otrok v oboroženih konfliktih. Konkretne rezultate srečanja naj bi dosegli na konferenci ZN prihodnje leto.
Goli trebušček sprožil zgražanje
29. 06. 2000 11.30
Neka mlada Izraelka je na avtobusu v Tel Avivu pred dnevi poskrbela za pravi šok med potniki iz vrst ultraortodoksnih Judov. Neka goreče verna potnica je mladenko zaradi golega trebuha ozmerjala s cipo, od voznika pa zahtevala, naj neprimerno oblečeno potnico vrže iz avtobusa. Dekle je avtobus zapustilo s posebnim pozdravom; razgalila si je prsi, nato pa hitro izginila. ''Za nas je bil to velik šok,'' je po dogodku povedal eden izmed potnikov in dodal, da je prvič v življenju videl odkrito žensko telo pri dnevni svetlobi. V skupnosti ortodoksnih Judov je kakršnokoli javno razkazovanje ženskega telesa strogo prepovedano.
Francija - Nizozemska 2:3
22. 06. 2000 11.40
Nogometaši Nizozemske so v 3. krogu skupine D evropskega nogometnega prvenstva na Nizozemskem in v Belgiji v Amsterdamu premagali Francijo s 3:2 (1:2).
Mešani občutki v obeh taborih
14. 06. 2000 21.55
Po neodločenem izidu na tekmi evropskega prvenstva med Slovenijo in ZRJ Jugoslavijo (3:3) so imeli v obeh taborih mešane občutke. Slovenci bi bili pred tekmo zadovoljni s točko, a glede na dogodke na igrišču in vodstvu s 3:0 jih izid ne more spravljati v dobro voljo, medtem ko je v taboru Jugoslovanov obratno. Pred začetkom so napovedovali zmago, a na koncu srečno izenačili.
Viciosa diskvalificiran, zmagovalec Conte
29. 05. 2000 19.45
Španski kolesar Angleo Viciosa (Kelme) je resda prvi prekolesaril ciljno črto petnajste etape od Bormia do Brescie (171 km) kolesarske dirke Po Italiji, vendar ga je razsodišče dirke zaradi oviranja drugih tekmovalcev diskvalificiralo in za zmagovalca razglasilo Italijana Biagia Conta (Saeco-Valli). Roza majico vodilnega v skupnem seštevku je obdržal Italijan Francesco Casagrande (Vini Caldirola).
Zborovanje za pravice homoseksualcev
01. 05. 2000 17.45
V ameriški prestolnici Washington je bilo včeraj po letu 1993 drugo največje zborovanje homoseksualcev v ameriški zgodovini. Po ocenah policije in novinarjev se je zborovanja na travniku National Mall udeležilo več kot 200.000 homoseksualcev in drugih, organizatorji pa so sporočili, da jih je bilo blizu milijon.
Prepoved skrajne desnice v Švici?
28. 04. 2000 19.35
Švicarski zavod za boj proti rasizmu in antisemitizmu je od bernske vlade zahteval prepoved novo ustanovljene skrajno desničarske Švicarske nacionalne stranke (NPS). Zavod je poleg tega proti omenjeni stranki vložil ovadbo zaradi kršitve člena o odpravi rasizma.
Cornellijeva Iluzija na odru PDG
20. 04. 2000 08.45
Novogoriško Primorsko dramsko gledališče bo danes zvečer premierno uprizorilo igro Iluzija, delo utemeljitelja francoske klasicistične drame Pierra Corneilla (1606-1684). Za dolgo pozabljeno, a ob 250-letnici avtorjevega rojstva znova odkrito delo gledalce očara ''s poezijo sanj in strasti'' ter s ''sodobnostjo'' po temi in obliki. Iluzijo so v Primorskem dramskem gledališču postavili po prevodu Igorja Lampreta, v priredbi dramaturginje Martine Mrhar, lektorja Srečka Fišerja, pomočnic režiserja in dramaturginje, Špele Virant in Ane Perne, in v režiji Janusza Kice.
Kiparstvo Moma Vukoviča
27. 03. 2000 12.52
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi ob 19. uri odprli pregledno razstavo kiparja in restavratorja Moma Vukoviča. Razstava nosi naslov Opus tihožitij, prikazala bo okrog šestdeset kiparskih del v bronu iz obdobja 1966-2000 ter osnutek vrat na glavnem portalu cerkve sv. Petra v Komendi.
Svetovni dan gledališč
27. 03. 2000 11.30
V skladu z običajem bodo danes, ob svetovnem dnevu gledališča po svetu in v Sloveniji pred gledališkimi predstavami prebrali poslanico. Letos jo je napisal kanadski dramatik Michel Tremblay. V uvodu ugotavlja, da je v današnjem času evfemizmov in puhlega govoričenja, ko velja, da je bolje prizanašati človekovi občutljivosti kot pa odkrito spregovoriti o dejstvih, krik Agamemnove hčere Elektre - Kako naj začnem svojo obtožbo? S čim naj jo končam? In kaj bodi na sredi? - še kako aktualen. ''Obtoževati. Razkrivati. Izzivati. Vznemirjati. Mar ni to vloga gledališča,'' se sprašuje Tremblay.
Arhar o vključevanju v EU
16. 03. 2000 21.26
Danes se je v javnosti pojavil največkrat omenjani kandidat za predsednika združene konzervativne stranke, guverner Banke Slovenije France Arhar. Arhar zaenkrat ne želi govoriti o odhodu v politiko, je pa iz njegovih izjav razvidno, da mu takšnih ambicij ne manjka.
Trapattoni čaka na ponudbe
09. 03. 2000 13.59
Turški nogometni prvoligaš Fenerbahče iz Carigrada bo moral očitno še nekaj časa počakati, preden bo jasno, če bo moštvo v naslednji sezoni vodil Italijan Giovanni Trapattoni. Turki se odkrito zanimajo za italijanskega strokovnjaka, kateremu se 30. junija izteče pogodba pri AC Fiorentini. Trapattoni pravi, da se ne namerava predčasno odločati, in odkrito priznava, da bo počakal na ponudbe.
McCain ostro napadel republikanske desničarje
29. 02. 2000 09.20
Senator iz Arizone John McCain je sinoči odkrito napadel predstavnike krščanske desnice v republikanski stranki in guvernerja Teksasa Geogra Busha mlajšega, ki je brez razmišljanja prejel njihovo pomoč v boju za nominacijo republikanske stranke na letošnjih predsedniških volitvah.
Vse ostrejši odzivi
03. 02. 2000 21.13
Iz vsega sveta prihajajo odklonilna stališča do nove avstrijske vlade. Poleg Izraela, ki bo takoj po uradni potrditvi iz Dunaja odpoklical svojega veleposlanika, so prve, resda samo načelne ukrepe proti skrajno-desničarski avstrijski vladi že sprejeli v evropskem parlamentu. V Rimu in Londonu pa so za nocoj napovedane množične demonstracije.
Zločinci v Benettonovih oglasih
27. 01. 2000 21.18
Znani italijanski proizvajalec oblačil Benetton, ki slovi po nenavadnih in spornih oglaševalskih akcijah, bo prihodnji teden začel z novimi oglasi, v katerih bodo nastopali na smrt obsojeni kaznjenci. Ta namera je v Italiji, ki tradicionalno nasprotuje smrtni kazni, že sprožila polemike.
Ljubljančani rušijo dunajski hokej
24. 01. 2000 15.43
Dan po porazu proti ljubljanski Olimpiji v prvi četrtfinalni tekmi Mednarodne hokejske lige so pri dunajskem WEV zelo zaskrbljeni. Če bodo tudi v petek, ko bo v Ljubljani povratna tekma, igrali podobno kot na domačem igrišču, se bodo lahko na ledene ploskve vrnili šele 18. februarja, ko se bo začelo avstrijsko prvenstvo.
Sancin v težavah zaradi uporabe slovenščine
19. 01. 2000 21.00
Nočna patrulja tržaških mestnih redarjev je v torek v središču Trsta za eno uro zadržala pripadnika slovenske manjšine in člana društva Edinost Primoža Sancina. Kot je poročala agencija Nova Mittelevropa, je Sancin zahteval, da ga o prekršku -nedovoljenem parkiranju - obvestijo v slovenskem jeziku. Pri tem se je skliceval na pravkar odobren okvirni zakon o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji, ki je stopil v veljavo 4. januarja, in na mednarodne sporazume, razsodbe italijanskega ustavnega sodišča, deželnega upravnega sodišča FJK in določbe občine Trst. Sancin je zahteval poseg državne policije, ki si je zapisala dogodek in tudi to, da si pripadnik slovenske manjšine pridržuje pravico do prijave mestnih redarjev, ki so ga po njegovem mnenju odkrito trpinčili in se obnašali v nasprotju s pravkar sprejetim okvirnim zakonom o varstvu manjšin.
Odziv hrvaških medijev
16. 12. 1999 21.28
Hrvaški mediji so se množično odzvali na izjavo hrvaškega veleposlanika v Ljubljani Ivice Maštruka, ki je včeraj dejal, da Slovenija po preložitvi glasovanja o maloobmejnem sporazumu ne more več računati na hrvaško razumevanje. Najbolj kritičen je Vijesnik, ki je za zavlačevanje odkrito obtožil kar Marjana Podobnika.
Po smrti soproge jokal 14 mesecev
15. 12. 1999 08.26
Član nekdanje britanske skupine The Beatles je jokal 14 mesecev po smrti svoje soproge Linde, vendar pa lahko sedaj živi naprej življenje in se smeji s svojimi kolegi. Paul je dejal, da je o Lindini smrti odkrito govoril z vsemi. ''Zdelo se je, kot da je vsak moj sogovornik moj psihiater. Vsakomur, ki me je obiskal, sem razkril najintimnejše podrobnosti,'' je še dejal Paul. Linda McCartney je umrla aprila lani zaradi raka na dojki. Dopolnila je 56 let, s Paulom pa sta bila poročena 30 let.
Žalovanje v Armeniji
29. 10. 1999 21.11
V Armeniji so razglasili tridnevno žalovanje za žrtvami sredinega pokola v parlamentu. Ubitega predsednika vlade in sedem drugih politikov bodo pokopali v nedeljo. Predsednik Robert Kočarjan je pripravljen odstopiti, sicer pa je že pričel pogovore z vladnimi strankami o sestavi nove vlade.