odločitve
Milošević praznuje
20. 08. 2001 00.00
Slobodan Milošević, ki je v zaporu haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, v krogu svoje družine praznuje 60. rojstni dan.
Na sejmu brez rejcev
26. 08. 2001 00.00
V Gornji Radgoni se nadaljuje 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki ga bojkotirajo rejci goveda, svinj in drobnice.
Kremelj kritizira ameriško odločitev
13. 07. 2001 00.00
Kremelj se je ostro odzval na ameriško napoved, da bodo pospešili priprave na namestitev tako imenovanega protiraketnega ščita. Prehodni zemeljski sistem naj bi namreč namestili na Aljaski do leta 2004. Svetovalec Kremlja za strateška vprašanja Igor Sergejev je ameriško napoved ostro obsodil in opozoril, da bo ameriški protiraketni ščit sprožil novo oboroževalno tekmo.
Drnovšek o denacionalizaciji
12. 07. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v zvezi z odločitvijo kmetijskega ministra Franca Buta o vračilu pokljuških gozdov cerkvi in nasprotno odločitvijo kulturne ministrice Andreje Rihter o ne-vračanju Blejskega otoka povedal, da sta obe rešitvi v nasprotju z njegovimi navodili prehiteli dogovarjanja o celoviti razrešitvi problematike vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja.
Podmladek v sporu z Uradom za mladino
12. 07. 2001 00.00
Socialdemokratska mladina (SDM) je od urada za mladino (UM) dobila dopis, s katerim jo le-ta obvešča, da bodo finančno podprli dva njihova projekta, med njimi tudi projekt Naš prostor pod soncem. Hkrati pa UM pred tem SDM ni podelil statusa nacionalne mladinske organizacije za letošnje leto z obrazložitvijo, da ta projekt ne ustreza razpisnim pogojem, so sporočili iz SDM.
MOK v procesu odločanja
12. 07. 2001 00.00
Očči svetovne javnosti so uprte v Moskvo, kjer zaseda Mednarodni olimpijski komite (MOK). Na zasedanju generalne skupščine v Moskvi bo znan nov predsednik, ki bo po 21 letih zamenjal Juana Antonia Samarancha, izbran pa bo tudi prireditelj poletnih olimpijskih iger za leto 2008. Članice MOK, ki je bil ustanovljen že leta 1894, so takorekoč vse države sveta, njegovo skupščino pa sestavlja 122 članov iz 80 držav.
General Ademi se bo predal
12. 07. 2001 00.00
Hrvaški general Rahim Ademi, ki se po mnenju hrvaških medijev nahaja na zapečateni in tajni obtožnici Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je nocoj v izjavi za hrvaško televizijo dejal, da se je pripravljen odzvati pozivu haaškega sodišča, ko ga bo dobil. V izjavi je poudaril, da obtožnice še ni videl oziroma dobil, temveč je o obtožbi izvedel iz medijev. Ademi, ki je trenutno na počitnicah, je izrazil obžalovanje, da mu je nekdanja hrvaška vlada leta 1998 prepovedala, da preiskovalcem haaškega sodišča poda izjavo o akciji Medački žep. Pred haaškim sodiščem naj bi ga branil zagrebški odvetnik Čedo Prodanović.
Začetek prvenstva Copa America
11. 07. 2001 00.00
Najstarejše mednarodno nogometno prvenstvo Copa America bo, kot je bilo dogovorjeno na sestanku v Buenos Airesu, od 11. do 29. julija letos v Kolumbiji. Organizatorji južnoameriškega nogometnega prvenstva so najprej želeli odpovedati tekmovanje zaradi terorističnih napadov, a so zaradi pritiskov javnosti in groženj pokroviteljev o milijonskih tožbah vseeno ostali pri določenem datumu. Zaradi nenadne odločitve na prvenstvu južnoameriških dežel ne bo sodelovala ekipa Argentine, saj je večina nogometašev že odšla na dopust. Nogometni bienale je nazadnje leta 1999 osvojila Brazilija. Pred petimi dnevi je južnoameriška nogometna zveza (Conmebol) sporočila, da bo prvenstvo v začetku prihodnjega leta.
Kmalu sporazum o meji
11. 07. 2001 00.00
Sporazum o meji je zdaj v veliki meri odvisen od hrvaške strani, je na današnji novinarski konferenci dejal slovenski premier Janez Drnovšek.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Pinochet ni sposoben za sojenje
09. 07. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je začasno zaustavilo kazenski postopek proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Avgustu Pinochetu, ki je obtožen množičnega kršenja človekovih pravic. Kot je odločilo sodišče, 85-letni nekdanji diktator ni psihično sposoben za sojenje. Po mnenju pravnih strokovnjakov je sedaj verjetno, da se bo Pinochet izognil sojenju v Čilu, kjer je vladal med letoma 1973 in 1990.
King hoče Lennoxa Lewisa
04. 07. 2001 00.00
Boksarski promotor Don King je britanskemu boksarju Lennoxu Lewisu ponudil 12,5 milijona dolarjev za povratni dvoboj za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Lewis je naslova po verzijah IBF in WBC izgubil aprila po porazu s Hasimom Rahmanom. Zaradi odločitve ameriškega zveznega sodišča mora Rahman premaganemu nasprotniku ponuditi povratni dvoboj, sicer ne bo smel nastopati 18 mesecev.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Padrew za politični dialog
02. 07. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec James Pardew, ki je v nedeljo prispel v Makedonijo, je zavrnil vse predloge o mednarodni konferenci o prihodnosti te države. Pardew je poudaril, da je treba odločitve o prihodnosti države sprejeti v Skopju v okviru uradnih institucij.
Albanski skrajneži zavzeli tri vasi
02. 07. 2001 00.00
V novih spopadih na severozahodu Makedonije je sinoči umrl vojak makedonske vojske. Albanski skrajneži so v bližini Tetova z granatami obstreljevali položaje makedonske vojske, pri čemer sta bila dva vojaka huje ranjena, eden izmed njiju pa je kasneje podlegel poškodbam. O novih spopadih poročajo tudi z območja Kumanova in Raduše.
Proti preoblikovanju PCP
02. 07. 2001 00.00
Brezcarinske prodajalne ostajajo, o njihovi usodi pa se bomo najverjetneje odločali na referendumu. Tudi stroka pri preoblikovanju prostocarinskih prodajaln ni enotna. Ravno letos sta dva ugledna strokovnjaka, najprej Jože Mencinger, rektor univerze, in nato Bogomir Kovač, ugleden ekonomist, objavila nasprotujoči si mnenji. Prvi trdi, da bi upoštevanje politične zaveze, da se prodajaln znebimo, pomenilo njihovo preoblikovanje. Prodajalne bi ohranile več kot tri četrtine prometa, odpuščanja ne bi bilo. Doktor Kovač trdi ravno nasprotno - preoblikovanje bi za prodajalne pomenilo njihov konec. S prvim se strinja vlada, drugega upoštevajo opozicija in trgovci. Oboji pa se strinjajo, da prostocarinske prodajalne v taki obliki ne smejo obstati, predvsem zaradi superprofitov. In superprofiti v PCP-jih so predvsem pri najbolje prodajanih artiklih. In sicer pri cigaretih, parfumeriji in alkoholu.
Politična kriza v ZRJ
30. 06. 2001 00.00
V središču Beograda je sinoči protestiralo 15.000 ljudi, ki se ne strinjajo z Miloševićevo izročitvijo Haagu. Zahtevali so odstop zvezne in srbske vlade ter predčasne volitve. S položaja predsednika zvezne vlade pa je protestno odstopil podpredsednik črnogorske socialistične ljudske stranke Zoran Žižić. O razlogih za tako odločitev je Zoran Žižić povedal, da so razlogi za njegov odstop zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo, kot odločitev ustavnega sodišča in tudi koalicijski sporazum z DOS-om. "Srbska vlada na ta način prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ker gre po moji oceni za grob poseg v temelje zvezne države, sem ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo postopki za sestavo nove vlade začeli že v ponedeljek," je še povedal Žižić
Microsoft in vlada razglašata zmago
29. 06. 2001 00.00
Po odločitvi zveznega prizivnega sodišča v primeru Microsoft so tako predstavniki podjetja, kot predstavniki ameriške vlade in zveznih držav, ki največjega svetovnega proizvajalca operacijskih sistemov tožijo zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje, razglašali zmago. Pravosodni minister John Ashcroft je zatrdil, da je zmagala njihova stran, ker je prizivno sodišče potrdilo mnenje prvostopenjskega sodišča, da je Microsoft kršil zakone. Predsednik Microsofta Bill Gates pa je razglašal zmago na podlagi tistega dela odločitve prizivnega sodišča, s katerim je bila zavrnjen ukaz sodnika Thomasa Penfielda Jacksona o razbitju Microsofta na dva dela. Prizivno sodišče v Washingtonu je odločitev sprejelo soglasno, pri tem pa še ošvrknilo Jacksona zaradi njegovih zaničevalnih izjav o Microsoftu in njegovem vodstvu.
ZLSD za čimprejšnjo ratifikacijo
29. 06. 2001 00.00
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) se zavzema za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško (SOPS), saj po odločitvi ustavnega sodišča, da sporazum ni v neskladju z ustavo, za odlog ratifikacije ni več nobenega razloga. V ZLSD zavračajo predlog resolucije SLS+SKD Slovenske ljudske stranke o določitvi mejne črte, saj menijo, da je nepotrebna in otežuje pogajanja o meji s Hrvaško.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Brez odločitve o maloobmejnem sporazumu
29. 06. 2001 00.00
Odbor za zunanjo politiko je včeraj popoldne začel izredno sejo, na kateri naj bi nadaljevali razpravo o predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Odstop premiera Žižića
29. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."
Deset let slovenske državnosti
26. 06. 2001 00.00
Slovenija je včeraj praznovala dan državnosti. Točno pred desetimi leti je namreč takratna slovenska skupščina na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti ter tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Odlok o sodelovanju s Haagom v veljavi
24. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je na sobotni popoldanski seji sprejela odlok o sodelovanju ZRJ s
Deset let vrhovnega sodišča
22. 06. 2001 00.00
Vrhovno sodišče je po organizaciji in delu primerljivo z vrhovnimi sodišči držav Evropske unije, vstop Slovenije v omenjeno evropsko družino pa bo vrhovno sodišče pričakalo pripravljeno in prilagojeno za uporabo prava Evropske unije, je na današnji slovesni občni seji v počastitev 10. obletnice vrhovnega sodišča poudaril predsednik sodišča Mitja Deisinger. Ob tem je izrazil skupno željo sodnikov, da bi jim s trdim delom uspelo odpraviti zaostanke na sodiščih in zagotoviti sojenje v razumnem roku, s čimer bi okrepili pravno državo, vladavino prava in enakost pred zakonom. Slovesnosti so se poleg predstavnikov sodne veje oblasti udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik ustavnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega zbora Borut Pahor in minister za pravosodje Ivan Bizjak.
Priprave na 10. obletnico samostojnosti
22. 06. 2001 00.00
Praznovanja ob 10. obletnici slovenske samostojnosti ne bodo potekala le v dneh neposredno ob dnevu državnosti, temveč so se začela že s slavnostnim koncertom Slovenske vojske 11. maja v ljubljanskem Cankarjevem domu, zaključila pa se bodo s počastitvijo obletnice odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije 26. oktobra v Kopru, je povedala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez.
Nova stranka ne sprejema roka
21. 06. 2001 00.00
Odločitev ustavnega sodišča, da zakon o preoblikovanju brezcarinskih prodajaln na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo ne velja, je naletela na mešane odzive v javnosti. Vlada trdi, da bo že peti odlog zapiranja brezcarinskih prodajaln odločno vplival na naše približevanje Uniji, predlagatelji in sindikati pa se že pripravljajo na zbiranje 40.000 podpisov.
Evropejci o vrhu v Goeteborgu
21. 06. 2001 00.00
Nedavni vrh Evropske unije v Goeteborgu je z določitvijo okvirnega časovnega načrta za izvedbo širitve, v katerem je predvidel konec pristopnih pogajanj z najbolje pripravljenimi kandidatkami v letu 2002, leto 2004 pa opredelil kot ciljni datum vstopa prvih novih članic, za vse strani v procesu prinesel izziv, da zastavljeni cilj dosežejo. Tako je raven zavez iz Goeteborga danes ocenil švedski veleposlanik v Sloveniji John Christer Ahlander, ko je skupaj z vodjo delegacije Evropske komisije v Sloveniji Ericom van der Lindnom ter Samijem Godartom, veleposlanikom Belgije, ki bo julija od Švedske za pol leta prevzela predsedovanje uniji, spregovoril o rezultatih vrha.
Solana spet v Skopju
21. 06. 2001 00.00
V Skopje je danes dopotoval visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se bo skušal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in predstavniki štirih največjih strank dogovoriti za nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi. "Veliko je še treba storiti," je ob prihodu v Makedonijo dejal Solana. Brez iskrenega političnega dialoga bo težko razrešiti sedanjo krizo, zato je naš cilj pomagati pri razvoju političnega dialoga, je še dejal predstavnik EU.