odpadna

Ali je napisom 'uporabno najmanj do' na prehranskih izdelkih 'odklenkalo'?

07. 10. 2022 06.09

Ti napisi ne pomenijo, da hrane po dotičnem datumu ne smemo zaužiti, a pogosto potrošniki kljub temu prezgodaj zavržejo povsem užitne reči. Vsak Slovenec v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane letno, po ocenah Združenih narodov pa gre vsako leto v nič kar 17 odstotkov svetovne proizvodnje hrane, večina v gospodinjstvih. Več britanskih trgovskih verig je zato napis "uporabno najmanj do" že umaknilo z nekaterih izdelkov. Kaj pa Evropska unija?

Letno vsak Slovenec zavrže skoraj 40 odstotkov užitne hrane

29. 09. 2022 18.40

Veliko govorimo o draginji. Koliko se dražijo vse stvari, pa tudi ali pa predvsem hrana. In veliko govorimo o tem, da je po svetu na milijone lačnih ljudi in kako pomembna je lastna samooskrba za države in državljane v časih, v katerih živimo. Pa kljub temu tretjina vse hrane, ki jo kupimo, konča v smeteh in kljub vsemu govoru o dragi hrani Slovenec v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane na leto. V minulem letu smo Slovenci skupno zavrgli več kot 140.000 ton hrane, za primerjavo: to je teža 1000 sinjih kitov, ki velja za najtežjo žival na svetu. Katera hrana najpogosteje pristane v smeteh? Da se da in se tudi mora drugače, je cilj mnogih akcij ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o odpadni hrani.

Odpadna embalaža pijač prinaša ugodnosti. Preverite, katere!

28. 09. 2022 00.15

'Recikliraj me. Podari mi novo življenje.' To je geslo pilotnega projekta zbiranja odpadne embalaže pijač, s katerim Coca-Cola v Sloveniji stopa nov korak v smeri vizije sveta brez odpadkov. Želite sodelovati? Prinesite plastenke ali pločevinke pijač katerekoli znamke v izbrane hipermarkete Mercator po vsej Sloveniji, prejmite dodatne pike na vašo Mercator Pika kartico in sodelujte v nagradni igri za električne skiroje!

Lani vsak Slovenec zavrgel več kot 250 obrokov ali 68 kilogramov hrane

27. 09. 2022 12.26

Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 143.254 ton hrane, kar je 0,2 odstotka manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane, kar je enako kot leto prej. Nekaj več kot polovica odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih.

'Sušnih poletij bo vedno več in temu se bo treba prilagoditi'

10. 09. 2022 07.00

V Sloveniji pitno vodo skoraj v celoti črpamo iz podzemlja – skoraj 98 odstotkov. Vodnih virov je dovolj, težava, ki jo je letošnja suša znova razgalila, pa je v dostopnosti. Medtem ko je v določenih delih Slovenije vode toliko, da suše skoraj ne čutijo, drugje brez ukrepov in varčevanja z vodo ne gre.

Steklo in kovina: možna 'krivca' za samovžige odpadkov na deponijah

09. 08. 2022 07.00

Vsako leto poročamo o vsaj enem požaru na slovenskih deponijah, ko odpadki zagorijo sami od sebe. Zadnji primer domnevnega samovžiga, zaradi česar je zgorelo 150 ton kosovnih odpadkov, se je zgodil v Krškem v zbirnem centru za ravnanje z odpadki podjetja Kostak v Spodnjem Starem Gradu minuli teden. Zanimalo nas je, kako se lahko ogenj zaneti na deponijah kar sam. Eden izmed problemov so napačno odloženi odpadki.

V Gradaščici poginile ribe: 'Voda je smrdela, vonj je bil jedek'

13. 07. 2022 07.59

Pristojni so bili v torek obveščeni, da so v potoku Gradaščica v Ljubljani poginile ribe. Po dosedanjih ugotovitvah se je zamašil jašek kanalizacijskega sistema, zaradi česar so se v reko iztekale fekalije. Ribiči Ribiške družine Barje, ki so ribe pobirali iz reke, so prepričani, da pogina rib ni povzročila odpadna fekalna voda, ampak kemikalije. "Voda je strašansko smrdela, vonj je bil jedek, človeka je silil na kašelj," so opisali. Zgroženi so nad onesnaženjem, saj je zaradi njega pomrlo kar šest vrst rib. Kaj to pomeni v številu, za zdaj ne morejo oceniti, saj je mnogo poginulih rib odplavilo v Ljubljanico.

Bogastvo, skrito v starih računalnikih in mobilnih telefonih

24. 05. 2022 06.00

V kovnici Royal Mint, ki proizvaja kovance za Združeno kraljestvo, so z uporabo tehnologije, ki elektronske odpadke spreminja v zlato, izdelali in predstavili svojo prvo linijo nakita. Vsa zlatnina je narejena iz starih računalnikov in telefonov oziroma žlahtne kovine, ki so jo vsebovale zavržene elektronske naprave. Glede na to, da je odpadna elektronika bogat vir surovin in da je tona zavrženih mobilnih telefonov bogatejša z zlatom kot tona rude zlata, pa je ponovno pridobivanje teh virov prijazno tudi okolju. 

Večji industrijski požari v Sloveniji

12. 05. 2022 11.01

Slovenijo je v zadnjih letih prizadelo več industrijskih požarov, ki so povzročili veliko škode, večinoma pa so minili brez žrtev. Eksplozija in požar v kočevskem Melaminu pa sta terjala zelo visok davek, saj je bilo po dosedanjih podatkih poškodovanih več kot 20 ljudi. Objavljamo kronologijo večjih industrijskih požarov po letu 1995.

Lastniki zemljišč morajo kupe sadre odstraniti v treh tednih

21. 04. 2022 15.49

Šest lastnikov zemljišč na Koroškem je že prevzelo odločbe, ki jim jih je v zvezi s kupi sadre prejšnji teden izdala okoljska inšpekcija. Kupe morajo odstraniti v 21 dneh po prevzemu odločb in material oddati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov. Na slovenjgraški občini medtem od pristojnih pričakujejo akcijski načrt.

Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih in gostinstvu. Kako bi stranke reševale ta izziv?

16. 04. 2022 12.53

Od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli meriti količino odpadne hrane, je vsako leto zavržemo več. Lani smo tako zavrgli okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca, kar je kilogram več kot leto poprej. Na kakšen način bi stranke ta trend spremenile in poskrbele, da bi čim manj hrane pristalo med odpadki?

Nekateri kmetje polja pobelili s sadro, ki močno presega dovoljene vrednosti svinca

31. 03. 2022 15.49

Nekatera polja in travnike v okolici Slovenj Gradca so kmetje zadnje tedne prekrili z nenavadno belo snovjo. Analize so pokazale, da gre za industrijsko sadro, ki je stranski proizvod iz Steklarne Rogaška in ki tudi do 33-krat presega dovoljene vrednosti svinca. Inšpekcijski postopek poteka pri več kmetih. V Steklarni Rogaška navedbe zanikajo.

Z aplikacijo do več lokalnih živil v slovenskih restavracijah in manj zavržene hrane

19. 12. 2021 09.52

Slovenska gostinska branža je bogatejša za platformo Proky, ki naj bi na enem mestu združila gostince, velike dobavitelje, lokalne dobavitelje in kmete. Cilj? Restavracijam olajšati naročanje, znižati stroške nabave, po drugi strani pa tudi skrajšati dobavno verigo in doprinesti k temu, da bo na krožnikih več kvalitetnih lokalno pridelanih živil in manj zavržene hrane. Gostinci lahko platformo zaenkrat uporabljajo brezplačno, saj njeni ustanovitelji pravijo, da se zavedajo, kako zelo jih je prizadela koronska kriza.

Tradicionalni slovenski zajtrk ni le zajtrk, je vzgoja bodočih potrošnikov

16. 11. 2021 13.35

Dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo v vrtcih in šolah potekal 19. novembra, je letos dodana še zgodba o tradicionalnem kmečkem obroku. Projekt, ki mlade ozavešča o lokalno pridelani hrani in prehranskih navadah, je pomemben tudi v luči zmanjševanja količine zavržene hrane in vpliva na podnebje.

Hindujci na kopanje v sveto reko, čeprav jo je prekrila strupena pena

10. 11. 2021 17.21

Plast strupene pene je v sredo prekrila dele svete reke blizu indijske prestolnice, hindujci pa so se kljub temu zbrali na njenih bregovih, da bi proslavili verski praznik. Nekateri privrženci so se v vodi tudi kopali.

Zelena luč predlogu Zakona o varstvu okolja: trenutni sistem ne dosega okoljskih ciljev

04. 11. 2021 17.51

Predlog novega Zakona o varstvu okolja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, je prejel zeleno luč vlade. Gre za sistemski zakon na področju varstva okolja, ki je nujno potreben tako zaradi neurejenih razmer na področju odpadkov kot zaradi prenosa direktive EU v slovensko zakonodajo, pojasnjuje vlada.

Bo novi zakon rešil problem kopičenja kupov odpadne komunalne embalaže?

18. 10. 2021 11.42

V uredništvu smo pridobili zadnji osnutek prenovljenega zakona o varovanju okolja. Že dlje časa se soočamo z neustreznostjo obstoječega sistema ravnanja z odpadno embalažo, nakopičena pa predstavlja veliko okoljsko nevarnost. Ker odpadki niso bili odpeljani, smo večkrat poročali o požarih na odlagališčih, državo pa je lani odvoz komunalne nakopičene odpadne embalaže mesečno stal približno milijon evrov. Novi zakon prinaša rešitve na tem področju.

'Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje'

16. 10. 2021 07.00

Vsakič, ko jemo, se vpnemo v kmetijsko-prehranski sistem. Hrana, ki jo izberemo, način, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, je sestavni in aktivni del delovanja tega zapletenega kolesja. Trajnostni kmetijsko-živilski sistemi si prizadevajo zagotavljati prehransko varnost in prehrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije. Privedli naj bi do "boljše proizvodnje, boljše prehrane, boljšega okolja in boljšega življenja" za vse, kar je tudi geslo letošnjega svetovnega dneva hrane. Kako sistem deluje pri nas, v Sloveniji?

V Mariboru odločno proti hranjenju prostoživečih živali

04. 10. 2021 17.07

V MO Maribor vedno pogosteje opažajo, da občani s človeško hrano hranijo prostoživeče živali, predvsem vodne ptice, golobe in ribe. Človeška hrana za živali iz več razlogov ni ustrezna – med drugim se preveč razmnožijo, hrane si ne iščejo več same, zaradi zbiranja na mestih hranjenja pa se med njimi prenašajo bolezni. Predstavniki MO Maribor so zato pričeli kampanjo z naslovom Ne hrani me! Ohrani me, s katero občane in občanke opominjajo na problematičnost takšnega početja.

Preverjanje reciklabilnosti za bolj odgovorno ravnanje z odpadno embalažo

15. 09. 2021 08.27

Povprečen Slovenec letno ustvari več kot 100 kg odpadne embalaže, ki kljub vzpostavljenemu sistemu sortiranja in recikliranja pristane na odlagališčih ali v sežigalnicah. Prepogosto se namreč pozabi, da bi morali za učinkovito recikliranje najprej ločiti posamezne komponente embalaže izdelka. Prvi pogoj je torej ustrezno zbiranje in sortiranje odpadne embalaže, preden se zavrže, nadaljnje možnosti reciklabilnosti pa so odvisne še od značilnosti celotne embalaže.

Po eksploziji v kemični tovarni dve smrtni žrtvi, 31 ranjenih

27. 07. 2021 12.30

Eksplozija je v torek pretresla kemično tovarno v mestu Leverkusen na zahodu Nemčije. Umrli sta vsaj dve osebi, 31 je ranjenih, ena oseba je v smrtni nevarnosti. Pet zaposlenih še vedno pogrešajo. Vzrok za eksplozijo še ni znan.

Tajni iranski dokumenti z načrti za kibernetske napade na ladje in pametne stavbe

27. 07. 2021 09.20

Britanski Sky News razkriva domnevne iranske tajne dokumente, ki razodevajo načrte o kibernetskih napadih na ladje in bencinske črpalke. Dokumenti prav tako vsebujejo podatke o satelitskih komunikacijskih napravah, ki jih uporablja svetovna pomorska industrija, ter tudi računalniških sistemih, ki nadzorujejo pametne zgradbe po svetu.

Komunalna odpadna embalaža se znova kopiči, le aprila neprevzetih 9974 ton

09. 06. 2021 15.03

Tudi letos se pri komunalnih podjetjih kopiči komunalna odpadna embalaža, na kar opozarjajo tudi v zbornici komunalnega gospodarstva. Minister za okolje Andrej Vizjak ocenjuje, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo trenutno prevzemajo okoli 70 odstotkov teh odpadkov, 100 odstotkov pa naj bi dosegli tudi z okrepljenim inšpekcijskim nadzorom.

Ko odpadna plastična embalaža ponovno zaživi

12. 05. 2021 00.15

V naravi plastika ni ogrožena vrsta, ampak se njena razširjenost le še povečuje. Tudi slovenski potrošnik kljub dobri ozaveščenosti o odpadni plastiki, na račun lagodja vedno pogosteje zapostavlja odgovorno ravnanje do okolja. Ker je plastika ena izmed najbolj razširjenih materialov na svetu, je utopično pričakovati, da bi jo lahko popolnoma nadomestili, zato je pomembno, da krepimo našo odgovornost in zavedanje o njeni uporabi.

Vodo iz jedrske elektrarne Fukušima bodo začeli spuščati v morje

13. 04. 2021 08.13

Japonska je potrdila načrt, da bo v morje izpustila več kot milijon ton odpadne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi. Pred izpustom jo bodo ustrezno obdelali in razredčili, da ta, kot zagotavljajo oblasti, ne bo predstavljala tveganja za zdravje ljudi in okolja. Okoljevarstvene organizacije medtem odločitvi nasprotujejo, odločitev obžalujeta tudi Južna Koreja in Kitajska.

Ukinjen prag 15 ton za plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo

08. 04. 2021 15.37

Vlada je sprejela uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Z njo se za proizvajalce ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Hkrati se uvaja možnost plačila pavšalnega zneska za tiste, ki dajo letno na trg v Sloveniji manj kot eno tono embalaže.

Količina virusa v odpadnih vodah 'zelo velika', 30-odstotna prisotnost angleškega seva

23. 03. 2021 13.08

Količina koronavirusa, ki kroži v populaciji, je glede na analizo odpadnih voda zelo velika. V ljubljanskih odpadnih vodah od januarja narašča tudi prisotnost angleške različice virusa, ki je v prvem tednu marca znašala 30 odstotkov primerov, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar.

Največ slovenske plastike gre v Malezijo

06. 03. 2021 08.56

Inšpektorat RS za okolje in prostor v svoji analizi uvoza in izvoza odpadkov v letu 2020 ugotavlja, da se je količina izvoženih odpadkov v Sloveniji v primerjavi z letom 2019 povečala skoraj za polovico. Največji porast, kar 30-odstoten, so zaznali pri izvozu odpadne plastike. Uvoženih pa je bilo lani dobrih 83.000 ton odpadkov, kar pomeni 15 odstotkov manj kot leta 2019.

Napake pri ločevanju odpadkov: ste vedeli, da plastika ne sodi v embalažo?

17. 02. 2021 19.11

Kljub temu da odpadke ločujemo že kar nekaj časa, je med nami še vedno veliko takih, ki očitno ne vedo, v kateri zabojnik odvreči določene odpadke. Mariborsko komunalno podjetje Snaga je zato ponovno pregledovalo vsebino zabojnikov, tokrat med blokovskim naseljem na Pobrežju. Lotili so se rumenih, tistih, v katere sodi odpadna embalaža. Med njimi pa našli kup stvari, ki tam nimajo kaj početi. In kaj sledi? Najprej opozorilo, pravijo, če to ne zaleže, pa nas lahko za nepravilno odložene smeti doleti tudi do 300 evrov kazni.

Z odpadno vodo lahko napovemo potek epidemije, širjenje virusa lahko zaznamo zelo zgodaj

19. 11. 2020 14.24

Ker so študije pokazale, da se novi koronavirus sprošča v blato okuženih ljudi in preko kanalizacije zaide v odpadno vodo, so raziskovalke in raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost novega koronavirusa, so sporočili z NIB.