odprte
Izplačilo odškodnin žrtvam nacizma
15. 03. 2001 00.00
Nemški zvezni kancler Gerhard Schröder in predstavniki 17 največjih nemških podjetij so včeraj na srečanju v Berlinu zahtevali čimprejšnjo pravno jamstvo za vsa podjetja, ki so prispevala denar v sklad za poplačilo odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem iz časa nacizma. Predstavniki podjetij in nemške vlade so se dogovorili, da bodo ustanovili posebno delovno skupino, je po končanem srečanju povedal Schröder in poudaril, da se zavzemajo za hitro izplačilo odškodnin. Nemška podjetja so sporočila, da so zbrala vseh pet milijard mark v sklad.
Rupel odhaja na Švedsko
11. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel bo jutri in v torek na delovnem obisku na Švedskem, kjer se bo med drugim sestal s podpredsednico švedske vlade Leno Hjelm Wallen, s predsednico švedskega parlamenta Birgitto Dahl ter švedskim ministrom za okolje Kjellom Larssonom. Na obisku v državi, ki trenutno predseduje Evropski uniji, bo ministra spremljal tudi vodja slovenskih pogajalcev z unijo Janez Potočnik.
Odzivi ob sprejetju manjšinskega zakona
14. 02. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je ob sprejetju zaščitnega zakona v italijanskem senatu izrazil veliko priznanje in zahvalo vsem v Sloveniji in Italiji, ki so z dolgoletnim vztrajanjem na spoštovanju evropskih vrednost zaščite manjšin po svojih močeh prispevali k temu zgodovinskemu dejanju za Slovenijo in Slovence v Italiji. Po mnenju premiera to zgodovinsko dejanje italijanske države odpira nove možnosti in perspektive bodočega sodelovanja med državama in zaključuje obdobje, ki je njune odnose do neke mere obremenjevalo. Kljub temu pa državi letos čaka še odgovorna naloga, saj je manjšini v najkrajšem času potrebno zagotoviti predvidena sredstva za njeno nemoteno delovanje in za ohranjanje tistih norm, ki jih uveljavlja zakon, je v sporočilu za javnost zapisal Drnovšek.
Poslovanje mlekarne Celeia
07. 02. 2001 00.00
Na današnji novinarski konferenci je direktor mlekarne Celeia Marjan Jakob predstavil lanskoletno poslovanje. V mlekarni Celeia iz Arje vasi so tako lani odkupili in predelali približno 67 milijonov litrov mleka, kar je 11 odstotkov več kot v letu 1999. Slabe tri četrtine odkupljenega mleka so predelali v sire, ostalo pa v fermentirane izdelke. Sicer pa v mlekarni razmišljajo o povezovanju z drugimi slovenskimi mlekarnami. "O združevanju v mlekarski industriji se bo letos veliko govorilo in marsikaj zgodilo. Vse jasnejši so obrisi, da se v slovenskem prostoru formirata dve mlekarski podjetji, mlekarna Celeia zato pozorno spremlja integracijske procese v mlekarstvu. Vse opcije so še vedno odprte," je menil Jakob, ki je lansko leto ocenil kot eno najtežjih let za slovenske mlekarnarje.
Interaktiven prenos konference Global IPv6 Summit
29. 01. 2001 00.00
Od danes pa do 1.februarja poteka interaktiven prenos konference "Global IPv6 Summit" iz Madrida v organizaciji Evropske Komisije. Tema konference je novo omrežje Internet in nove storitve ob uporabi nove verzije protokola Internet (verzija 6) v Evropi in v svetu.
EU bo krepila vojaške kapacitete
22. 01. 2001 00.00
Vojaško posredovanje v regionalnih krizah je zadnji izhod. Prej je treba uporabiti vsa možna sredstva za preprečevanje tovrstnih konfliktov. V ta namen mora EU okrepiti notranjo koordinacijo in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami kot so Združeni narodi in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Takšna je bila davi v Bruslju rdeča nit za javnost odprte razprave, s katero se je začelo prvo zasedanje zunanjih ministrov EU v letošnjem letu. Več ministrov, med njimi vodja britanske diplomacije Robin Cook, je širitveni proces EU, ki kandidatke spodbuja k sodelovanju in demokratizaciji, izpostavilo kot primer politike preprečevanja konfliktov. EU mora okrepiti notranjo koordinacijo in s tem zagotoviti konsistentnost politike do posameznih kriznih situacij, še posebej pa mora zagotoviti, da bo v "realnem času" sledila mednarodnim dogodkom in se tako pravočasno odzvala na napete situacije, je izjavil unijin 
Ugoden konec leta za igralništvo
11. 01. 2001 00.00
Rezultati poslovanja Hitovih igralnic kažejo, da se prihodek in obisk igralnic znova polagoma povečujeta. Število gostov Hitovih igralnic se je v zadnjih štirih lanskim mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 2,7 odstotka, bruto prihodek Hita pa se je v omenjenem primerjalnem obdobju povečal za 13 odstotkov. Prirejanje iger na srečo, poglavitno dejavnost delniške družbe HIT, je v minulem letu zaznamovala huda in neposredna konkurenca avgusta 1999 odprte igralnice v Benetkah. Vse leto se je v rezultatih poslovanja kazal precej zmanjšan obisk, ki je najbolj prizadel dva Hitova največja igralniško zabaviščna centra, Perlo in Park v Novi Gorici. Razmere, ki jih še vedno otežuje tudi pretirana davčna obremenitev, pa so se nekoliko spremenila v obdobju od lanskega septembra do konca leta, ko so Hitove igralnice zabeležile povečan obisk.
Kranjskogorci upajo na čudež
11. 12. 2000 00.00
Tekmi za svetovni pokal alpskih smučarjev v Kranjski Gori 20. in 21. decembra so tik pred odpovedjo. Na Podkornu snega ni, ker pa do četrtka, ko bo padla končna odločitev, ni napovedanih padavin in nizkih temperatur, bi veleslalom in slalom rešil le čudež.
Novitete pri zbirki Beletrina
07. 12. 2000 00.00
Smeh za leseno pregrado Janija Virka in Zakon želje Andreja Blatnika sta dve knjižni novosti zbirke Beletrina pri Študentski založbi. Pisec spremne besede dela Zakon želje in urednik zbirke Mitja Čander je avtorja Janija Virka označil kot "supermana", ki se pri svojih mladih letih predstavlja že z deseto knjigo, odličnim romanom o malem junaku, ki govori o njegovem bivanju na Zemlji, polni raznovrstnih pregrad. Zakon želje pa je delo avtorja Andreja Blatnika, sestavljeno iz številnih kratkih zgodb, ki jih je avtor spisal v obdobju desetih let. S svojimi prejšnjimi deli se je Andrej Blatnik slovenskemu knjižnemu prostoru predstavil kot revolucionarni pisec, Zakon želje pa niza kratke zgodbe, ki so ostale odprte, tako kot tudi morajo, je na današnji predstavitvi povedala Petra Vidali, ki je poleg Uroša Zupana napisala spremno besedo za omenjeno delo.
Nočna prohibicija v Ljubljani?
23. 11. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik je po krajši slovesnosti danes uradno odprla posodobljeno cesto na Ljubljanski grad, ki so jo začeli urejati v začetku septembra. Vzdolž ceste so naredili pločnik, ki ga prej ni bilo, poleg tega pa so postavili svetilke in zaščitno ograjo. Skupna vrednost izvedenih del znaša približno 54 milijonov tolarjev. Na novinarski konferenci po odprtju ceste so županja in njeni sodelavci predstavili tudi aktivnosti s področja infrastrukture, ki so jih mestne službe na območju MOL opravile v letošnjem letu. Ljubljanska županja je tudi povedala, da že sedaj buri duhove amandma o prepovedi prodaje alkohola v trgovinah - mestni svet ga je sprejel na svoji zadnji seji ta ponedeljek - ki so odprte vso noč, čeprav naj bi ta stopil v veljavo šele čez približno eno leto. Po njenih besedah bodo o uveljavitvi amandmaja še skrbno razmislili in ga poskušali prilagoditi podobnim predpisom v zahodni Evropi.
BiH in ZRJ vzpostavljata diplomatske odnose
22. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in BiH bosta najverjetneje v prihodnjih dveh tednih vzpostavili diplomatske odnose, sta danes v Sarajevu izjavila zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlič. Svilanović, ki je kot prvi vodja jugoslovanske diplomacije po vojni v BiH danes obiskal Sarajevo, je izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska vlada v omenjenem času sprejela odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.
195144ukanović ponovil željo po neodvisnosti
21. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na današnjem zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Berlinu znova potrdil, da Črna gora nima druge možnosti, kot da izvede referendum o svoji prihodnosti, če Srbija ne bo privolila v preučitev odnosov med republikama. Črna gora si želi neodvisnost, vendar pa bodo njene meje s Srbijo odprte, je dodal. "Ne bomo uvedli ne viz ne potnih listov, vsi potenciali Črne gore bodo na razpolago srbskemu prebivalstvu," je poudaril.
Manifestacija proti rasizmu
19. 11. 2000 00.00
Po včerajšnji dopoldanski študentski manifestaciji proti rasizmu je v popoldanskih urah v Trstu potekala še ena manifestacija, prav tako proti rasizmu, ki jo je priredilo tržaško združenje Cantieri Aperti. Od mestne četrti sveti Jakob se je po tržaških ulicah vila povorka, ki so jo zaključili na trgu Hortis na tržaškem nabrežju. Po nekaterih ocenah se je manifestacije udeležilo okrog 2000 ljudi, ki jih je spremljalo zelo veliko število policistov.
Koštunica pripravljen na pogovor z Rugovo
31. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Oslu izrazil pripravljenost za pogovor z albanskim voditeljem Ibrahimom Rugovo, čigar stranka je zmagala na sobotnih lokalnih volitvah na Kosovu, zavrača pa razpravo o neodvisnosti pokrajine. Rugova pa glede pogovorov z novim jugoslovanskim predsednikom zaenkrat pušča odprte možnosti, dejal pa je, da še ne more reči ali se je z njim pripravljen srečati.
Kdo bo gostitelj Manifeste 4?
28. 10. 2000 00.00
Četrti evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 4 bo leta 2002, v ožjem izboru za gostitelja pa sta poljska Varšava in nemški Frankfurt. Nacionalni koordinator Manifeste 3, kustos ljubljanske Moderne galerije Igor Zabel je sporočil, so člani mednarodnega odbora Manifeste obiskali že obe mesti, ki se potegujeta za prireditev. Obe mesti so ocenili kot izjemno zanimivi potencialni prizorišči omenjene odprte in nomadske prireditve, ki je v svoji tretji izdaji letos gostovala v Ljubljani.
Pogovori o sestavi vladne koalicije
19. 10. 2000 00.00
Pogovori o sestavi bodoče koalicije so se danes nadaljevali na najvišji ravni. Točno opoldne sta se na neznani lokaciji sestala predsednik liberalnih demokratov Janez Drnovšek in predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Po tem sestanku pa so se na neformalnem srečanju dobili še nekdanji in novi poslanci te stranke. Večina je proti vstopu stranke v vladno koalicijo.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
Intereuropa v Rusiji ustanovila novo podjetje
27. 09. 2000 00.00
Podjetje Intereuropa je v Moskvi ustanovilo novo podjetje z imenom Intereuropa - East, s čimer je utrdila svojo prisotnost na ruskem trgu. V ta namen je v začetku septembra na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi tudi organizirala slavnostno srečanje, na katerega je povabila okoli 40 ruskih in slovenskih poslovnih partnerjev, ki jim je predsednik uprave Intereurope Jože Kranjc predstavil novoustanovljeno podjetje.
Bencinske črpalke v Veliki Britaniji spet odprte
17. 09. 2000 00.00
Večina bencinskih črpalk v Veliki Britaniji je danes ponovno odprtih, vendar bodo morali vozniki počakati še najmanj dva tedna, da bodo razmere normalne, so sporočile naftne družbe na Otoku. Pred črpalkami po vsej državi se danes še vedno vijejo kolone vozil. Še daljše vrste pa pričakujejo v naslednjih dneh.
Kampanja LDS bo drugačna
16. 09. 2000 00.00
Letošnja volilna kampanja LDS bo drugačna od prejšnjih in tudi različna od kampanj ostalih strank, ki bodo sodelovale na letošnjih državnozborskih volitvah. Drugačna bo zato, ker bodo govorili predvsem o konkretnih vprašanjih, v ta namen pa so pripravili dva t.i. e-kombija, opremljena z računalniki in vključena v internet, preko katerih bo do konca volilne kampanje potekala odprta diskusija o vseh zadevah, ki se tičejo LDS.
Olimpijske igre v Sydneyju odprte
15. 09. 2000 00.00
V Sydneju se je začel največji športni spektakel. Do prvega oktobra bodo v središču pozornosti 27. olimpijske igre moderne dobe. Olimpijski ogenj je na otvoritveni slovestnosti pred 110 tisočimi gledalci prižgala avstralska atletinja aboridžinskega rodu Cathy Freeman. Že jutri, na prvi tekmovalni dan, bodo razdelili 13 kompletov medalj. Slovensko zastavo je v mimohodu več kot 10.000 športnikov iz vsega sveta nosil Iztok Čop. Slovenske športnice in športnike je na stadionu pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan. Na nabito polnem Stadiumu Australia, ki sprejme 110.000 obiskovalcev, je ob navzočnosti predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha igre razglasil za odprte avstralski guverner William Deane, ki je tudi posebni predstavnik britanske kraljice Elizabete II. v Avstraliji.
Fischer o sprejemu novih članic v EU
29. 08. 2000 00.00
Evropska unija bo na sprejem novih članic pripravljena od leta 2003 dalje, je po včerajšnjem srečanju s slovaškim kolegom Eduardom Kukanom v Bratislavi dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer, ob tem pa dodal, da bo datum širitve potrebno določiti na podlagi položaja vsake od kandidatk posebej.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
Soros se umika iz Slovenije
14. 07. 2000 15.14
Na <a href=http://www.soros.si target=_new> Open Society Institute Slovenija - Zavod za odprto družbo - Slovenija (OSI) </a> so v današnji izjavi Georga Sorosa za javnost naznanili, da bo OSI deloval še do konca leta 2000, svojo filantropsko dejavnost v Sloveniji pa bo nadaljeval v partnerstvu z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane, ki se prav tako zavzema za načela odprte družbe in si je doslej znal zagotoviti sredstva iz lokalnih virov.
Zunanji ministri EU danes o Balkanu
10. 07. 2000 21.53
Osrednja tema današnje, za javnost odprte razprave zunanjih ministrov držav Evropske unije, s katerimi se tradicionalno začenjajo prva ministrska zasedanja po zamenjavi predsedstva, bo unijina politika do Balkana, največja pozornost pa po pričakovanjih posvečena že predstavljenemu predlogu francoskega predsedstva o sklicu vrhunskega zasedanja EU z državami zahodnega Balkana.
Četrta knjiga o Harryju Potterju
07. 07. 2000 21.39
V Knjigarno Konzorcij v Ljubljani bodo jutri ob 10. uri prispeli prvi izvodi četrte knjige o Harryu Potterju ''Harry Potter the Goblet of Fire'' avtorice Joanne K. Rowling. S tem bo 8. junij postal ne le ''eden največjih dni v zgodovini svetovnega knjigotrštva'' - mnoge knjigarne v Angliji in Ameriki bodo nocoj odprte pozno v noč, v njih se bodo odvijale zabave, ''Harry Potter parties'' - pač pa tudi velik dan za Knjigarno Konzorcij in založbo EPTA, menijo v založbi, ki je izdala že prvi dve knjigi o Harryu Potterju, pogumnem dijaku čarovništva.
Ustanovljen Slovenski demokratični forum
07. 07. 2000 14.16
Na pobudo Demokratov Slovenije je bil včeraj ustanovljen Slovenski demokratični forum, ki bo ''s svojimi predlogi in zavzemanjem pomagal zakonodajnim in izvršilnim organom države povrniti ugled in s tem zaupanje državljanov v lastno državo''. Kot so sporočili iz zunajparlamentarne stranke Demokrati Slovenije, so med ustanovitelji foruma tudi France Bučar, Jože Mencinger, Spomenka Hribar, Janko Prunk in Matija Kovačič.
Podpora vnovični izvolitvi Ivana Bizjaka
29. 06. 2000 12.53
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je na izredni seji brez glasu nasprotovanja (15:0) podprla predlog predsednika države Milana Kučana, da državni zbor na položaj varuha človekovih pravic vnovič izvoli Ivana Bizjaka. Šestletni mandat se bo sedanjemu ombudsmanu iztekel 29. septembra letos.