odvisen
Dellove delnice vztrajno padajo
13. 11. 2000 00.00
Delnice podjetja Dell Computer so v petek padle, potem, ko so pri tem podjetju povedali, da v prihodnjem letu pričakujejo počasnejšo rast prodaje, kar je povzročilo pravi pravcati preplah in s tem tudi padanje cen delnic ostalih tehnoloških podjetij. Pojav je prizadel tudi Intel, ki izdeluje procesorske enote za Dell, in seveda tudi Microsoft, ki skrbi za operacijske sisteme. Analitiki pravijo, da se je to zgodilo ob tem, ko so investitorji spoznali, da so leta nebrzdane rasti industrije osebnih računalnikov dokončno minila. Dellove delnice so tako padle za 18 odstotkov, hkrati z njimi pa, kot rečeno, tudi delnice ostalih izdelovalcev računalnikov, IBM-a, HP-ja in ostalih. Microsoft, IBM, HP in Intel, štirje tehnološki velikani iz Dow Jonesa, so tako povzročili padec indeksa za okroglih 100 točk.
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Delova volilna projekcija
08. 10. 2000 00.00
Po Delovi volilni projekciji, narejeni na osnovi terenske raziskave v vseh osmih volilnih enotah, si bo sedeže v državnem zboru razdelilo osem strank. 3030 anketiranih državljanov v raziskavi Dela Stik je LDS dodelilo 34 sedežev, SDS in ZLSD po 12, SLS+SKD devet, NSi in DeSUS po šest sedežev, SMS pet, SNS pa štiri sedeže v novem državnem zboru, ki ima 90 poslancev. Presenečenje raziskave je SMS, ki jo volijo politično manj obremenjeni volilci med 18. in 45. letom, zato bo uspeh stranke odvisen tudi od volilne udeležbe, poroča sobotno Delo.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Finačniki o preoblikovanje pidov
30. 09. 2000 00.00
V organizaciji Ljubljanske borze je v Portorožu potekalo 3. jesensko srečanje finančnikov, na katerem so spregovorili o vidikih optimalne politike dividend po svetu in pri nas, o strategijah za uspešno integracijo po združitvi podjetij ter o problematiki preoblikovanja pidov, na okrogli mizi pa so se dotaknili privatizacije državne lastnine v Sloveniji.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Temelin bo kmalu začel z obratovanjem
07. 09. 2000 00.00
Češko elektrogospodarstvo bo (CEZ) 20. septembra zaprosilo državni urad za atomsko varnost v Pragi, naj mu izda dovoljenje za začetek obratovanja prvega reaktorja jedrske elektrarne Temelin, je danes v Pragi povedal direktor Temelina Frantisek Hezoucky, in dodal, da bodo do takrat opravili še celo vrsto testiranj.
Zaprite Temelin!
02. 09. 2000 00.00
Avstrijski protestniki so danes postavili zapore na treh mejnih prehodih s Češko in tako protestirali proti začetku delovanja češke jedrske elektrarne Temelin, ki je napovedan za sredino septembra. Protestniki opozarjajo, da mešanica sovjetske in zahodne tehnologije ni dovolj varna.
Protest nasprotnikov jedrske energije
02. 09. 2000 00.00
Na mejnih prehodih med Avstrijo in Češko so dopoldne potekale priprave za napovedano zaporo, ki jo pripravljajo avstrijski nasprotniki jedrske energije. Zapora meje je najbolj prizadela češke voznike, ki se vračajo s poletnih počitnic. Avstrijski nasprotniki jedrske energije so jim delili letake, na katerih zahtevajo, da češka jedrska elektrarna ne začne obratovati, preden izvedenci ne bodo ugotovili, ali ustreza varnostnim merilom. Avstrijska vlada je minuli teden Češko opozorila, da je njen vstop v EU odvisen od vprašanja nuklearke Temelin.
Odločitev o vstopu v EU bo politična
21. 08. 2000 00.00
Slovenski in slovaški zunanji minister Lojze Peterle in Eduard Kukan sta na današnji novinarski konferenci v Bratislavi poudarila, da bo odločitev o sprejemu prve skupine kandidatk za članstvo v Evropsko unijo močno politično pogojena. Minister Peterle je ob tem izrazil prepričanje, da bi bilo "pametno, normalno in koristno", če bi bile članice Višegrajske skupine in Slovenija v prvi skupini kandidatk, ki bodo sprejete v EU. "Želeli bi si, da smo v prvi skupini kandidatk, v njej želimo tudi Slovaško, vendar to ni odvisno od nas," je poudaril Peterle. Ministra sta obenem pozdravila načelo individualne diferenciacije pri vstopanju kandidatk v EU. Kot je dodal slovaški zunanji minister, je za Slovaško sedaj odločilno, da izpolni kriterije za članstvo v EU, saj bo vstop novih članic v unijo odvisen od njihove pripravljenosti. Načelo diferenciacije med kandidatkami bo Slovaški po Kukanovih besedah omogočilo, da se ji povrne mesto med državami, ki se z unijo pogajajo dlje časa. Če bi Slovenija postala članica EU leta 2008, kot je nedavno ocenil slovenski minister Peterle, pa upam, da bo tedaj v unijo sprejeta tudi Slovaška, je še povedal Kukan. Zunanja ministra sta se na današnjih pogovorih posvetila predvsem dvostranskim temam. Tako sta izrazila interes za povečanje blagovne menjave, ki je lani dosegla 150 milijonov dolarjev, pa tudi za podpis sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in sporazuma o medsebojnem zaposlovanju oseb. Glede slednjega, ki bi med drugim uredil zaposlovanje slovaških gradbenih delavcev v Sloveniji, sta se ministra dogovorila za pospešitev postopkov. Kukan je Peterletu poleg tega izročil daljši seznam slovaških podjetij, ki so zainteresirana za sodelovanje s slovenskimi v Paktu stabilnosti za JV Evropo.
Doslej še brez groženj na OI
21. 08. 2000 00.00
Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je povedal, da doslej še niso prejeli nikakršnih groženj s terorističnimi napadi v času olimpijskih iger, ki se bodo v Sydneyju začele prihodnji mesec. Po njegovem mnenju so avstralski varnostni organi dovolj usposobljeni temeljito poskrbeti za varnost, zato kljub mnogim zahtevam niso pristali na to, da bi posamezne reprezentance pripeljale s seboj varnostnike in orožje. Zunanji minister je zavrnil govorice, ki so jih objavili domači mediji, da bodo predstavniki nekaterih držav v diplomatskih kovčkih skušali pretihotapiti orožje v Avstralijo, saj za to zaenkrat še ni nobenih dokazov. "S takšnimi dejanji bi lahko kršili Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, kar pa si verjetno ne želi privoščiti nobena država," meni Downer, ki je še povedal, da bodo še posebej pazljivi na športnike iz držav, ki so tradicionalno najbolj ogrožene pred terorizmom. Med takšnimi je še posebej izpostavil Izrael, vendar hkrati pristavil, da diplomati iz te države niso zahtevali spremstva lastnih oboroženih varnostnikov. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton pa je na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. "Uspeh iger je odvisen od poročanja svetovnih medijev. Veliko smo se naučili od prejšnjih prirediteljev, zato vemo, kaj novinarji potrebujejo za čim bolj učinkovito in hitro poročanje," je povedal nekdanji direktor avstralskega oddelka tiskovne agencije Associated Press (AP). Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Slovenski managerji za nov sistem nagrajevanja
12. 07. 2000 08.11
Slovenski managerji se zavzemajo za uveljavitev novega sistema nagrajevanja managerjev in nadzornih svetov, ki bi bil odvisen od poslovne uspešnosti podjetja. Od poslovne uspešnosti naj bi bila odvisna kar tretjina prejemkov managerjev, ki bi se izplačevali v obliki udeležbe na dobičku, izplačane v gotovini, v obliki delnic gospodarske družbe ali pa nagrade prek opcije za nakup delnic. Združenje Manager meni, da bi s takim načinom nagrajevanja managerje spodbudili k čim bolj uspešnemu poslovanju in skrbi za rast delnic podjetij, pri tem pa se zavzema za enako nagrajevanje managerjev podjetij v zasebni lasti in managerjev tistih javnih podjetij, ki ustvarijo večino prihodkov na trgu. Po besedah predsednika združenja Bruna Koreliča so že leta 1997 z reprezentativnimi delodajalskimi organizacijami podpisali pogodbo o uveljavljanju kriterijev za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, ki vsebuje tudi določila, po katerih bi bilo nagrajevanje v večji meri odvisno od uspešnosti poslovanja. ''Ti kriteriji, ki so v tujini že dolgo uveljavljeni, se v Sloveniji še vedno premalo uporabljajo,'' je povedal Korelič.
Simitis za preoblikovanje EU v federacijo
02. 07. 2000 16.36
Grški premier Kostas Simitis se je izrekel za postopno preoblikovanje Evropske unije v federacijo. Pri tem želi biti Grčija med prvimi državami, ki bodo oblikovale jedro te nove EU. ''Naš nacionalni obstoj bo odvisen od tega, v kolikšni meri bomo uspeli sodelovati pri jedru nove EU,'' je ocenil grški premier v prispevku za nedeljsko izdajo atenskega časnika Eleftherotypia. Po mnenju Simitisa sedanja EU ne bo več mogla še naprej delovati, če bo vključevala do 28 članic, saj obstoječi mehanizem sprejemanja odločitev ''ne bo zadostoval''. EU tudi ne more biti večno zgolj carinska in denarna unija, je še ocenil Simitis. Grški premier se je izrekel predvsem za EU, ki bi se postopno preoblikovala v federacijo nacionalnih držav z enotno zunanjo in obrambno politiko.
Čehi očitajo zavlačevanje pri širitvi
11. 06. 2000 19.58
Vodilni češki politiki so Evropski uniji danes očitali, da ni zainteresirana za bližajočo se širitev na države Srednje in Vzhodne Evrope ter da želi sprejem novih članic potisniti v ozadje. Češki premier in predsednik socialdemokratov (ČSSD) Miloš Zeman je v razpravi na češki televizijski postaji Prima pojasnil, da se EU trenutno osredotoča na notranje reforme in da je širitev precej zanemarila.
Vojska prevzela oblast na Fidžiju
29. 05. 2000 20.47
Oblast na Fidžiju je danes prevzela vojska. Vodja tamkajšnjih oboroženih sil je namreč razglasil izredno stanje, predsednik Fidžija Mara pa naj bi v podporo temu dejanju odstopil. Upor je že zahteval prvo smrtno žrtev, pripadnika lokalne policije.
Rupel sprejel Elmarja Broka
19. 04. 2000 21.05
V.d. ministra za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je danes sprejel predsednika odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, človekove pravice, skupno varnostno in obrambno politiko Elmarja Broka, ki se je udeležil 9. srečanja predsednice Evropskega parlamenta Nicole Fontaine s predsedniki parlamentov 13. držav, ki sodelujejo v procesu širitve EU.
Premiera igre Marjetka, str. 89
19. 04. 2000 12.57
Kot tretjo premiero v letošnji sezoni si bodo obiskovalci Gledališča Ptuj drevi lahko ogledali krstno uprizoritev dramskega besedila nemškega avtorja Lutza Huebnerja Marjetka, str. 89 v režiji Sama M. Strelca. V tokratni predstavi Marjetka, str. 89, ki so jo podnaslovili Igra za provinco in dva mestna igralca, bosta nastopila študentka tretjega letnika na oddelku za dramsko igro na ljubljanski Akademiji Mojca Funkl in slovenski javnosti dobro znani Gojmir Lešnjak - Gojc.
Stavka na obrambnem ministrstvu?
14. 03. 2000 20.21
Na obrambnem ministrstvu je ta trenutek najbolj vroča tema stavka, ki jo je napovedalo zdravstveno osebje. Prvi sestanek pogajalskih skupin obeh strani se je že začel.
Albrightova obljubila pomoč Črni gori
09. 03. 2000 17.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je danes obljubila obširno podporo Zahoda Črni gori pri zaščiti miru na Balkanu in v boju proti morebitnemu napadu, ki bi ga proti zakonitim črnogorskim oblastem lahko izvedel Beograd, je po sestanku z Albrightovo za zaprtimi vrati novinarjem sporočil črnogorski predsednik Milo Đukanović.
Obisk ministra Kurtovića v Ljubljani
07. 03. 2000 19.54
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in minister za mednarodno trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine Mirsad Kurtović sta v današnjih pogovorih ocenila, da je treba pospešiti priprave na sklenitev sporazuma o zaščiti investicij in da kaže znova proučiti ovire, ki so nastale pri pripravi premoženjsko-pravnega sporazuma.
Muzeji pozivajo k sprejetju kulturnega programa
01. 03. 2000 20.52
Večina slovenskih regionalnih muzejev v Sloveniji ima finančne težave, ki so posledica nedoslednosti v zakonodaji, za katero odgovarja država, sta v izjavi za javnost opozorila Skupnost muzejev Slovenije in Slovensko muzejsko društvo. Zaradi takšnih zapletov slovenski regionalni muzeji, ki so bili ustanovljeni za varovanje premične kulturne dediščine na regionalni ravni, svoje naloge ne morejo kakovostno opravljati.
Baekkelagets - Krim Neutro Roberts 31:22
05. 02. 2000 19.37
Rokometašice norveškega Baekkelagetsa so v 4. krogu (skupina B) lige prvakinj premagale Krim Neutro Roberts z 31:22 (18:13).
Za Nizozemci Slovenci
04. 02. 2000 16.55
Koprska Luka je dobila od tržaškega pristanišča ponudbo za prevzem sedmega pomola, in sicer v obliki partnerstva v mešani družbi. Predsednik Korelič je sicer redkobeseden, češ da morajo ponudbo še temeljito preučiti, jasno pa je, kot piše Sobota (Primorske novice), da bo odgovor odvisen predvsem od gospodarske analize razmer in možnih učinkov, nato pa tudi od dejanskega stanja pripravljenosti za sodelovanje na tržaški strani. Korelič domneva, da so Nizozemci precenili možnosti Trsta kot pristanišča za velike prekooceanke.
Warner Lambert se združuje
04. 02. 2000 09.36
Deveta največja svetovna farmacevtska družba Warner Lambert (WLA) je dokončno sprejela ponudbo o združitvi s konkurenčnim Pfizerjem. V skladu z dogovorom o združitvi, naj bi delničarji ameriškega Warner Lamberta, ki je znan po priljubljenem zdravilu proti holesterolu Lipitor, svoje delnice zamenjali po menjalnem razmerju ena proti 2,75. Tako bi vrednost WLA znašala 85 milijard dolarjev.
Slovenski atletski nastopi na tujem
28. 01. 2000 13.52
Srebrna olimpijka iz Atlante Brigita Bukovec bo po premoru zaradi težav z zdravjem letošnjo atletsko dvoransko sezono v teku na 60 metrov ovire začela 1. februarja na Dunaju, kjer bo opravila tudi zadnji podrobni zdravniški pregled, od katerega bo odvisen nadaljni program nastopov. Na Dunaju bo tekla tudi Alenka Bikar na 60 in 200 metrov.
Poziv za izkoreninjenje otroške paralize
06. 01. 2000 11.21
Sklad ZN za pomoč otrokom (UNICEF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta danes voditelje držav, v katerih še razsaja otroška paraliza, pozvala, naj jo do konca leta izkoreninijo.