oecd
Med 50 rekorderji z najvišjimi plačami v javnem sektorju 48 zdravnikov
09. 01. 2023 10.07
Na portalu plač javnega sektorja je objavljenih 50 najvišjih plač v javnem sektorju za oktober prejšnjega leta. Med rekorderji so tudi tokrat zaposleni v zdravstvu, v glavnem zdravniki, vsi pa so prejeli bruto plačo nad 10 tisoč evri, najvišja plača pa je bila izplačana zdravniku ljubljanskega Kliničnega centra v višini 15.156 evrov. Druga najvišja plača je bila prav tako izplačana v UKC Ljubljana v znesku 15.091 evrov. 15 najbolje plačanih zdravnikov prihaja iz UKC Ljubljana, dva iz UKC Maribor, med rekorderji pa je tudi veliko zaposlenih v zdravstvenih domovih in še nekaterih drugih bolnišnicah.
'Urgentni centri postajajo zasilni zdravstveni domovi'
07. 01. 2023 19.28
Izrednih razmer ne ustvarjamo, temveč jih skušamo obvladovati, so se na besede zdravstvenega ministra Bešiča Loredana, "da izredne razmere v zdravstvu nalašč ustvarjajo interesne skupine", odzvali v UKC Ljubljana. Opozorili so, da se soočajo s kadrovsko stisko, a da so že sprejeli več ukrepov za omilitev razmer. Občasno v vseh bolnišnicah po državi zmanjkuje postelj, urgentni centri postajajo zasilni zdravstveni domovi, pa opozarjajo v Slovenskem zdravniškem društvu.
Zdravniške plače širom Evrope: kje je Slovenija?
04. 01. 2023 20.42
Niso le slovenski zdravniki nezadovoljni s plačami. V prejšnjem letu so zaradi nezadovoljstva s svojimi prihodki protestirali tako francoski, nemški, španski in portugalski kot grški zdravniki. Poleg zaposlovanja dodatne delovne sile, saj da so preobremenjeni, so zahtevali tudi višje plače. A kot kažejo podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, so se zdravniške plače v obdobju zadnjih desetih let v večini evropskih držav realno povišale. Med izjemami, kjer so se zdravniške plače v skladu z inflacijo znižale, pa je tudi Slovenija.
Večina izseljencev razmišlja o vrnitvi, a si želijo boljših možnosti
11. 12. 2022 18.33
Slovenci so se že od nekdaj zaradi različnih razlogov izseljevali v tujino. A če so nekoč šli s trebuhom za kruhom, se zdaj izseljujejo predvsem zaradi boljših študijskih in kariernih priložnosti. Občutnejši beg možganov iz Slovenije, ko so se začeli izseljevati predvsem mladi, izobraženi in perspektivni posamezniki, smo sicer zaznali po izbruhu globalne ekonomske krize leta 2009. V zadnjih desetletjih se zato več govori tudi o tem, kako lahko država ukrepa, da trend obrne in spodbudi vračanje izseljenih, ki so si v tujini nabrali dragoceno znanje in izkušnje.
OECD: Zaradi visoke inflacije bo gospodarska rast padla
22. 11. 2022 15.15
Svetovna gospodarska rast bo prihodnje leto zaradi visoke inflacije z letošnjih 3,1 odstotka zdrsnila na 2,2 odstotka, je napovedala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Za Slovenijo pričakujejo, da bo rast bruto domačega proizvoda (BDP) z letošnjih pet odstotkov leta 2023 padla na 0,5 odstotka.
Porast uporabe antidepresivov po Evropi: Slovenija v zgornji polovici držav
13. 11. 2022 15.10
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je uporaba antidepresivov v zadnjih dvajsetih letih v evropskih državah močno povečala. Leta 2020 so povprečno največ dnevnih odmerkov na tisoč prebivalcev zabeležili na Islandiji, in sicer 153, najmanj pa v Latviji – 20. V Sloveniji je povprečna dnevna poraba antidepresivov na tisoč prebivalcev znašala 65, kar državo uvršča na 11. mesto med 24 državami.
Poslanci napovedujejo podporo spremembam v noveli Zakona o davčnem postopku
26. 10. 2022 12.30
DZ se je seznanil s predlogom novele Zakona o davčnem postopku, s katero se v slovenski pravni red prenaša določbe evropske direktive, ki zahteva poročanje operaterjev spletnih platform davčnemu organu. S tem se poslanci večinoma strinjajo, ali bodo predlog novele zakona poslali v nadaljnjo obravnavo, pa bodo odločili v četrtek.
Duševne težave zaposlenih so lahko posledica neurejenih delovnih pogojev
25. 10. 2022 15.25
V okviru evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu na NIJZ opozarjajo na pomen psihosocialnih tveganj za duševno zdravje pri delu in posledice za zdravje. Težave se lahko pojavijo zaradi neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih odnosov na delovnem mestu. Vodijo lahko v prekomerni in kronični stres, so zapisali.
Kako bi kandidati aktivirali mlade? 'Ne smejo biti le nemi opazovalci'
18. 10. 2022 11.51
Volilna udeležba mladih je tema razprave ob vsakih novih volitvah. "Na mladih svet stoji," pravi rek, a začuda mladih na voliščih množično ni opaziti. Ker da jih politika ne zanima, da se jih ne tiče ter da jih v resnici sploh ne naslavlja. Zaradi slednjega se s kandidati zelo težko povežejo, na volitve pa tako ne odhajajo. S strani politike pa pogosto občutek, da je naslavljanje oseb, ki glasov na koncu sploh ne prinesejo, tako rekoč Sizifovo delo. Kako mlade zainteresirati za družbeno dogajanje, politiko, njihovo prihodnost? Zakaj se jim zdi to pomembno in kako bi mlade naslavljali sami? Kaj menijo o trenutni volilni starosti? Sedmerico predsedniških kandidatov smo povprašali o mladih in politiki.
Potrošnike vse bolj zavirajo cenovni pritiski, zaupanje padlo na najnižjo raven
18. 10. 2022 11.44
Svetlejši časi gospodarske rasti v evrskem območju se zaradi inflacijskih pritiskov, energetske krize in zaostrovanja denarne politike oddaljujejo. Septembrski kazalniki zaupanja odražajo krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, zaupanje med potrošniki pa je na najnižji izmerjeni ravni. Tudi v Sloveniji se je vrednost kazalnika gospodarske klime septembra opazno znižala in padla pod dolgoletno povprečje. Potrošnja gospodinjstev je bila v poletnih mesecih podobna kot v drugem četrtletju, ko je že nekoliko upadla, vedno bolj pa jo zavirajo cenovni pritiski, padanje kupne moči in večja previdnost potrošnikov, v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Umar.
'V krizi ne smemo pozabiti, da smo solidarna družba'
16. 10. 2022 18.50
V času covidne krize smo iskali novo normalnost, ki smo jo naposled našli. Ta nova normalnost pa je trajna kriza, ki se nikoli ne konča, opaža antropolog Dan Podjed. Vpliv kriz še kako čutimo tudi v svojih denarnicah. A ne vsi enako. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, se primerjava med uradno izmerjeno in občuteno inflacijo velikokrat precej razlikuje. Vsak izmed nas ima namreč svojo osebno inflacijo, saj ima tudi vsak drugačno potrošno košarico. Zakaj imamo ljudje velikokrat občutek, da so se cene zvišale bolj, kot kaže letna stopnja inflacije? Višja inflacija, kot smo je bili vajeni doslej, bo vztrajala še vsaj nekaj let, pravijo ekonomisti. Denar na bankah tako izgublja svojo vrednost. Kot svetuje Podjed, v času finančne krize investirajte v sosede, v prijatelje, v znance in neznance, poziva: "V trenutku krize namreč ne smemo pozabiti, da smo solidarna družba, da se vam tisto, kar podarite, vedno povrne." Kot pa svetujejo finančni strokovnjaki, je nujno, da Slovenci prevzamemo več odgovornosti za boljšo starost.
'Nemško gospodarstvo drsi v recesijo'
26. 09. 2022 10.47
V Nemčiji se krepi pesimizem glede prihodnjih mesecev. Inštitut Ifo opozarja, da nemško gospodarstvo drvi v recesijo. OECD pa napoveduje, da bo Nemčija vstopila v recesijo leta 2023. OECD je tudi sklestila napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2023.
Neenakosti so res nevarne, a ne naraščajo tako preprosto, kot mislijo mnogi kritiki
10. 09. 2022 18.57
Slavna libertarna ekonomistka Deirdre McCloskey je v svoji kritični recenziji knjige Thomasa Pikettyja, Kapital v 21. stoletju, pred leti izpostavila, da neenakosti – tudi naraščajoče neenakosti – same po sebi ne bi smele biti skrb vzbujajoče. Pravi, da bi se morali v prvi vrsti zanimati za to, ali revni postajajo vse bogatejši – kar se gotovo dogaja od leta 1800 naprej – ne pa, ali bogati bogatijo hitreje od revnih. Zakaj bi nam bilo mar, se sprašuje, kako hitro napredujejo življenjski standardi različnih ljudi? Zakaj bi nam bilo mar za neenakost? Ali ni najpomembnejše preprosto to, da se standardi vseh izboljšujejo, čeprav z drugačnimi hitrostmi? Kar torej skrbi Pikettyja, ko izpostavlja problematičnost neenakosti, je le "medli občutek zavisti", zaključuje McCloskey.
Manjka nam najmanj 1000 učiteljev, lahko bi upadla kakovost izobraževanja
31. 08. 2022 16.10
Po dveh letih, ki ju je zaznamovala epidemija covida-19 in tudi zapiranje šol, si zaposleni v vzgoji in izobraževanju želijo, da bi novo šolsko leto izpeljali čim manj stresno. Pričakujejo pravočasne informacije, zaupanje in podporo, so poudarili na novinarski konferenci Sviza. Opozorili pa so tudi na vse večje pomanjkanje učiteljskega kadra, manjka nam vsaj 1000 učiteljev, hkrati pa ima Slovenija eno najstarejših učiteljskih populacij v Evropi.
'Zmagovalna' Južna Koreja: zabeležili najnižjo rodnost
27. 08. 2022 17.35
V Južni Koreji beležijo še šesti zaporedni upad rodnosti. Ta po novem znaša 0,81 otroka na žensko. Strokovnjaki opozarjajo, da upad rodnosti lahko močno obremeni državo – prebivalstvo se stara, krči se delovna sila in upada vojaška moč. Med vodilnimi razlogi, zakaj prebivalci nimajo otrok, so finančne obremenitve in kariera.
Kapital je plaha ptica
07. 07. 2022 06.00
Slovenija sodi med države, kjer je davek na kapital manj obdavčen. Podjetja imajo lahko tudi 100-odstotno olajšavo na področju spodbujanja investicij in razvoja. Je Slovenija pri obdavčitvi kapitala na robu davčne oaze?
Fajonova: Slovenija bo vztrajala pri implementaciji arbitražne razsodbe
06. 07. 2022 14.31
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je v Zagrebu sestala s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom, s katerim sta potrdila pripravljenost, da državi odprta vprašanja rešujeta skozi medsebojni dialog. V tem duhu bo po besedah Fajonove potekalo tudi reševanje vprašanja meje, nekatera vprašanja pa bodo čim hitreje skušali rešiti neformalni ravni. Poudarila je, da bo nova slovenska vlada spoštovala odločitev arbitražnega razsodišča in vztrajala pri implementaciji razsodbe. Fajonovo sta sprejela tudi hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik Zoran Milanović.
'Če vlada z javnim denarjem ravna odgovorno, ljudje nimajo težav s plačevanjem davkov'
06. 07. 2022 06.00
Je davčno breme v Sloveniji visoko ali je to zgolj naš občutek? Kje smo na lestvici v primerjavi z drugimi državi? Zakaj skandinavski model visokih davkov deluje? Prav zato, pravi Suzana Macuh, rojena slovenskim staršem na Švedskem, ker lahko vsak ne glede na dohodek ali socialni položaj dobi od države tisto, kar potrebuje.
Smo Slovenci varni vozniki? Preverite!
06. 07. 2022 06.00
Slovenci imamo na svoje vozniške sposobnosti in sposobnosti ostalih voznikov različne poglede. To pa se odraža tudi v vedenju na cestah, ki je pogosto zaskrbljujoče. Potrebno pa se je zavedati, da slabe navade voznikov lahko hitro pripeljejo do izjemno nevarnih situacij, ki pogosto vodijo v prometne nesreče.
Obsežnejše reforme: ukinitev normirancev, upokojitvena starost 67 let?
05. 07. 2022 06.00
Zdaj je jasno, da Slovenijo čakajo obsežnejše davčne reforme od pričakovanih. Vlada se ne bo lotila samo obdavčitve nepremičnin, ki buri duhove, ampak bodo te davčne reforme šle tudi na druga področja.
Ali visoko obdavčeno delo v Sloveniji povzroča beg možganov?
05. 07. 2022 06.00
Slovenija sodi med države OECD, kjer je delo visoko obdavčeno, uvrščamo se na šesto mesto. Posledično imamo težavo pri preprečevanju bega možganov in pri privabljanju tujega kadra v Slovenijo. Podjetja tekmujejo predvsem za visoko izobraženi kader. Po besedah Boruta Čeha, direktorja Labene, že slovenski kadri in Slovenci v tujini ne bodo dovolj. Morali bomo tekmovati z drugimi državami, da privabimo kadre iz celega evropskega bazena, sicer razvoj ne bo mogoč.
Boštjančič napovedal široko davčno refomo
04. 07. 2022 14.18
Priporočila OECD so koristna, poročilo pa je treba brati v celoti, ne le posameznih delov, je ob predstavitvi Ekonomskega pregleda za Slovenijo 2022 dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Izvedbo strukturnih reform podpira, pri čemer meni, da so potrebni ukrepi na vseh področjih. Med drugim je napovedal široko davčno reformo, s katero bi naslovili priporočilo OECD, da bi bilo treba zmanjšati davčno obremenitev dela in da je še prostor za povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja ter "še marsikaj drugega".
Se bo obrestna mera septembra dvignila še za 0,5 odstotne točke?
04. 07. 2022 12.25
Za normalizacijo cen surovin, energentov in hrane je po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta potrebna stabilizacija geopolitičnih razmer, inflacijo pa je pa treba nasloviti tudi z ostalimi politikami. ECB bo že julija po pričakovanjih dvignila obrestno mero za 0,25 odstotne točke, septembra bi lahko sledil dvig za 0,5 odstotne točke.
Bo nepremičninski davek povečal ponudbo na trgu nepremičnin in znižal cene?
04. 07. 2022 06.00
Večina evropskih držav ima nepremičninski davek, Slovenija sodi med izjeme – države, ki takšnega davka nimajo. Uvajamo ga že od leta 2006, ko smo imeli množični popis nepremičnin. Imamo pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vsaka od 212 občin sama določa, koliko moramo plačati, zneski pa so različni: v Kopru več kot en evro na kvadratni meter za stanovanje, v Krškem pol evra. Bi uvedba davka stabilizirala divjo rast cen nepremičnin? Primer: vrednost garsonjere v Celovških dvorih je danes trikrat višja kot ob nakupu.
Branje: potovanje v drugi, drugačni svet, ki v nas sproža vrsto čustev
03. 07. 2022 07.00
Kdaj ste si nazadnje vzeli čas in vzeli knjigo v roke? Slovenski strokovnjaki ugotavljajo, da Slovenci nismo ravno vzorni bralci, saj smo na področju bralne kulture pod povprečjem. Prav branje pa bogati naš besednjak in prispeva, da besedilo razumemo v popolnosti. A ne zgolj to, možgani med branjem simulirajo delovanje, kot da bi zares videli, počeli in čutili stvari, o katerih beremo. Morda je ravno poletje primeren čas, da gremo v knjižnico in obudimo našo domišljijo ter oplemenitimo besedna obzorja, so spodbudili strokovnjaki za slovenski jezik, ki pripravljajo že 58. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.
Šef IEA Evropo opozarja, naj se pripravi na zimo brez ruskega plina
22. 06. 2022 18.01
Evropa se mora takoj pripraviti na možnost, da bo Rusija prihodnjo zimo ustavila ves izvoz plina v regijo, je opozoril šef Mednarodne agencije za energijo. Evropske vlade je pozval, naj delajo na zmanjšanju povpraševanja po plinu in vzdrževanju jedrskih elektrarn.
Finančni ministri EU Poljski odprli pot do sredstev za okrevanje
17. 06. 2022 17.40
Finančni ministri EU so Poljski danes odprli pot za črpanje 35,4 milijarde evrov iz sklada za okrevanje po koronski krizi. Ta korak zaradi vprašanj, povezanih s spoštovanjem vladavine prava, v Uniji povzroča napetosti. Brez soglasja za svoj načrt ostaja Madžarska, ki obenem blokira dogovor glede minimalne obdavčitve podjetij.
OECD: Svet bo plačal drago ceno zaradi ruske invazije na Ukrajino
08. 06. 2022 12.58
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je zaradi vojne v Ukrajini sklestila napoved letošnje svetovne gospodarske rasti. Ta naj bi bila triodstotna in ne 4,5-odstotna, kot je OECD napovedoval decembra. Svetovno gospodarstvo bo zaradi ruske invazije na Ukrajino plačalo visoko ceno, so zapisali.
Obdavčitve premoženja: je Slovenija res davčna oaza sredi Evrope?
05. 06. 2022 19.22
Napovedi progresivne obdavčitve premoženja razburjajo podjetnike, slišijo se tudi grožnje o selitvi premoženja iz države. A nekateri ekonomisti mirijo in pravijo, da imamo v Sloveniji primerjalno precej nizke obdavčitve predvsem na dobičke in premoženje. Kakšne pa so davčne obremenitve v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami sveta?
Slovenija po kazalnikih blaginje najboljša pri varnosti, najslabša pri zdravju
04. 06. 2022 12.00
Slovenija po kazalnikih blaginje znotraj EU najbolj pozitivno izstopa po varnosti, pri čemer je po občutku varnosti na vrhu lestvice držav, najslabše pa se je odrezala na področju zdravja, v okviru katerega je pri kazalniku samomori zasedla 26. mesto, je razvidno iz poročila, ki ga je na podlagi smernic OECD pripravilo ministrstvo za delo.