ogled

Retrospektiva Pierra Alechinskega v Parizu
16. 09. 1998 14.45
V Parizu bo do konca novembra na ogled retrospektivna razstava belgijskega slikarja Pierra Alechinskega, v okviru katere bodo razstavljena dela iz zasebnih zbirk ter iz osrednjih evropskih, azijskih in ameriških muzejev. Umetnik je ob otvoritvi razstave izrazil navdušenje ob dejstvu, da lahko vidi slike, ki jih ni videl tudi že štirideset let.

Koncertne fotografije Marjana Gregoriča v KUD-u
14. 09. 1998 13.25
V klubski sobi KUD-a France Prešeren bodo drevi ob 21. uri odprli razstavo koncertne fotografije Marjana Gregoriča, ki bo na ogled do 12. oktobra.

V Benetkah razstava o Casanovi
14. 09. 1998 13.19
V Benetkah so minuli teden odprli razstavo, posvečeno znanemu lahkoživcu 18. stoletja Giacomu Casanovi. Razstavo so v rojstnem kraju tega zapeljivca in avanturista, ki je potoval po svetu in pisal svoje spomine v francoskem jeziku, postavili ob dvestoletnici njegove smrti, odprta pa bo do 10. januarja. Naslov razstave je Svet Giacoma Casanove, v njej pa so skušali preseči siceršnjo podobo Casanove kot velikega zapeljivca in ga prikazati kot simbolično osebnost duha časa in načina življenja v Benetkah in Evropi 18. stoletja. V beneškem muzeju 18. stoletja je na ogled približno sto risb in platen, tudi Watteauja, Fragonarda, Boucherja in Canaletta, kot tudi knjige, dokumenti in predmeti, oblačila ter nakit. Razstava je razdeljena na več tematskih sklopov. V prvem sta predstavljena portreta Casanove, mladega in starega, ki ju je naslikal njegov brat Francesco. Sledijo upodobitve mest, v katerih je živel Casanova, kot so Dunaj, London, Madrid, Varšava, pa tudi Benetke, kjer se je rodil leta 1725. Uživanje življenja, tipično za Casanovo in kroge, v katerih se je gibal, kot tudi njegov interes za alkimijo in prostozidarstvo, sta prav tako vključena v razstavo. Osrednjo mesto pa ima užitek zapeljevanja, ki so ga na razstavi ponazorili z deli Fragonarda, Watteauja in Boucherja, pa tudi z različnimi predmeti, ki ponazarjajo čutnost in ljubezenske občutke. Na razstavi obiskovalcem tudi svetujejo obisk mest v Benetkah, ki so še posebej pomembna za življenje Casanove. Med njimi je tudi Palača Ducale, v kateri je bil zaradi brezbožnosti in ukvarjanja z magijo zapeljivec zaprt več kot leto dni; iz zapora je pobegnil leta 1756.

Izgled - avtentičnost in maškarada
14. 09. 1998 12.54
Ob mednarodnem sejmu fotografije 12. International Photoscene v Kölnu, ki poteka meseca septembra in oktobra, bo v Kunsthaus Rhenania odprta tudi spremljevalna razstava z naslovom <B>Outfit - Authentizität und Maskerade (Izgled - avtentičnost in maškarada)</B>. S ciklom treh fotografij pod naslovom Artist´s Balance (Ravnotežje umetnice) na razstavi sodeluje tudi slovenska umetnica Marija Mojca Pungerčar. Telo kot medij, podoba sebe in predstava o sebi, identiteta kot dejstvo in igra, etno-maškarada, transvestizem, samo-konstrukcija in de-konstrukcija, feminizem in postmodernizem, kamuflaža in karneval itd., so teme, ki jih pogosto srečujemo v fotografskem mediju v dokumentarni, kritični in estetski diskusiji. Razstavljena bodo dela 36 umetnic in umetnikov, katerim predstavlja fotografska podoba pomembno izrazno sredstvo, med njimi tudi Sigmar Polke, Nan Goldin in Cindy Sherman. Razstava bo na ogled od 11. 9. do 4. 10. 1998.

Gauguinove umetnine na ogled do polnoči
11. 09. 1998 13.00
Razstava z naslovom ''Paul Gauguin - izgubljeni paradiž'' v nemškem muzeju v Essnu pričakuje ta konec tedna 200 tisočega obiskovalca. Na dober odziv je zlasti pri mladih naletela možnost, da si lahko ob petkih razstavo ogledajo kar do polnoči, menijo v Essnu. Zato so se odločili, da do izteka razstave, 18. oktobra, tudi ob sobotah uvedejo t.i. muzejsko noč do polnoči. Doslej so avtorji razstave pripravili okoli 2400 vodstev po razstavi umetniških del tega francoskega mojstra poznega impresionizma.

V Bruslju na ogled fotografije otrok iz Kalkute
10. 09. 1998 18.02
V Bruslju so v sredo odprli razstavo fotografij otrok iz Kalkute. Razstava, ki si jo bo mogoče ogledati do 11. oktobra, ima naslov ''Poglejte in sporočite naprej'', pred končno postajo v Indiji pa bo potovala po evropskih prestolnicah. Razstava spada v okvir praznovanja 50. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter 10. obletnice Konvencije o pravicah otrok. Avtorica fotografij Geraldine Langlois je povedala, da ''ni želela poudarjati moralne in materialne revščine, ki pesti otroke iz Kalkute'', temveč je želela s fotografijami izraziti ''upanje v boljšo prihodnost''. Razstavo so pripravili pod pokroviteljstvom Unesca in evropske komisarke za humanitarne zadeve Emme Bonino, z njo pa želijo organizatorji spodbuditi javnost v industrializiranih državah, da bi se zavzela za zaščito pravic otrok.

Grafiti mariborskega fotografa Ritonje v Mali galeriji CD
08. 09. 1998 15.45
Z odprtjem razstave Grafiti mariborskega fotografa Branimira Ritonje se bo jutri, 9. septembra, ob 20. uri začela jesenska fotografska sezona Male galerije Cankarjevega doma. Razstava bo na ogled do 1. oktobra.

Madžarski umetnik v galeriji Commerce
07. 09. 1998 12.34
V ljubljanski galeriji Commerce bodo jutri, 8. septembra, odprli razstavo slik madžarskega umetnika Tiborja Budahazija. Razstava bo na ogled do 25. septembra.

V Benetkah odprli razstavo o Majih
07. 09. 1998 07.50
V Benetkah so včeraj odprli vrata razstave o Majih, po mnenju strokovnjakov največje vseh časov. Do 16. maja prihodnje leto bo na ogled 600 predmetov iz številnih ameriških in evropskih muzejev, med drugim tudi zelo težka stela in več monumentalnih kipov. Maji so že poznali in uporabljali natančen koledar in število nič v matematiki, bili pa so tudi dobri gradbeniki, o čemer priča kar nekaj veličastnih svetišč in piramid. Majevska kultura v Srednji Ameriki je doživela razcvet v obdobju med letoma 250 in 900 n.št.

V Gradcu razstava o impresionistih
03. 09. 1998 18.37
V graškem deželnem muzeju Joanneum se jutri začenja razstava o impresionizmu. Predstavljena so dela znanih impresionističnih umetnikov, kot so Degas, Renoir, Sisley, Monet, Pissaro, Manet, Corot in Courbet, osrednja pozornost pa je posvečena njihovim nepoznanim delom, ki so nastala med 1860 in 1910.

Razstava Cvetje in barve likovne samorastnice Marije Tanke Velencei
01. 09. 1998 13.43
Od 1. do 12. septembra bodo v Galeriji Društva likovnih samorastnikov v Rožni ulici 27 v Ljubljani na ogled likovna dela samorastnice Marije Tanke Velencei, rojene leta 1946 v Novem Bečeju v družini vojvodinskih Madžarov. Avtorica že več kot tri desetletja živi v Sloveniji, intenzivneje pa je začela likovno ustvarjati šele po letu 1992. To je njena druga samostojna razstava, njeni bidermajersko pisani šopki pa po oceni likovnega kritika Mirka Juterška ohranjajo dokaj prepoznaven spomin na izrazito samosvoj dekorativni nadih madžarske ljudske folklore in umetnosti.

36. Viennale '98
31. 08. 1998 15.51
V okviru glavnega programa letošnjega 36. filmskega festivala <A HREF=http://www.viennale.or.at/1997/main/ TARGET=_BLANK>Viennale '98</A>, ki bo potekal od 16. do 24. oktobra na Dunaju, bodo prikazali preko sto igranih, dokumentarnih in kratkih filmov. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja francoskemu kritiku, producentu in režiserju Lucu Moulletu, ameriškemu igralcu Jeffu Bridgesu, japonskemu režiserju Kendžiju Micogučiju ob njegovi 100. obletnici rojstva ter pokojnemu ameriškemu igralcu in pevcu Deanu Martinu, so sporočili prireditelji Viennale '98. Pri izbiri filmov je vodja festivala Hans Hurch tudi letos stavil na dosežke aktualne sodobne kinomatografije, ki bodo prvič prikazani v Avstriji. Že pred začetkom glavnega programa tega festivala se bo začela v avstrijskem filmskem muzeju retrospektiva, ki je tokrat v celoti posvečena francoskemu režiserju Jean-Lucu Godardu. Od 1. do 31. oktobra bo tako prvič po 25 letih na ogled obsežno filmsko delo tega znanega francoskega režiserja, ki je s svojim prvim celovečernim filmom Do zadnjega diha z Jean-Paulom Belmondom v glavni vlogi leta 1959 postal eden od utemeljiteljev t.i. novega vala. Na sporedu bodo skoraj vsi njegovi kratki, epizodni in celovečerni filmi, nastali med letoma 1954 in 1998.

V Galeriji ZDSLU bodo odprli razstavo akademskega slikarja Jožefa Muhoviča
31. 08. 1998 12.32
V Galeriji ZDSLU bodo zvečer odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Jožefa Muhoviča, posvečeno XIV. mednarodnemu kongresu za estetiko. Razstavljene slike in risbe, v katere Muhovič poleg likovnih elementov vpleta tudi literarne, scenografske in filmske elemente ter izsledke filozofskih razmišljanj in likovno teoretskih proučevanj, bodo na ogled do 15. septembra.

Sodelovanje med Guggenheimovim muzejem in Centrom George Pompidou
29. 08. 1998 11.23
<A HREF=http://www.guggenheim.org/soho.html TARGET=_BLANK>Guggenheimov muzej</A> v New Yorku in <A HREF=http://www.cnac-gp.fr TARGET=_BLANK>Center Georges Pompidou </A>v Parizu sta se dogovorila, da bosta skupaj predstavila mojstrovine iz svojih stalnih razstav. Od 16. oktobra do 24. januarja bo v New Yorku na ogled 350 slik, skulptur in risb moderne umetnosti od preloma stoletja do leta 1970. Med 150 predstavljenimi deli bodo tudi dela umetnikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Max Ernst, Jackson Pollock, Jean Dubuffet, Yves Klein in Joseph Beuys. Muzeja imata tudi vrsto skic in končnih različic del različnih slikarjev, ki jih bodo razstavili drugo ob drugi, kot na primer načrta risb in oljni sliki Landscape with tower in In the Black Square slikarja Vasilyja Kandinskyega, ali pa načrt ter končno inačico Chagallovega Zelenega violinista.

Izredna razstava Van Goghovih risb v nizozemskem Otterloju
29. 08. 1998 09.42
Nizozemski muzej sodobne umetnosti Kroller-Muller v mestu Otterlo na vzhodu države za jesen napoveduje izredno razstavo slik znamenitega nizozemskega slikarja 19. stoletja Vincenta van Gogha. 166 izredno občutljivih slik, ki je sicer hranijo v depojih muzeja, bo od 5. septembra do 3. januarja na ogled ob razstavi, poimenovani Vse se začne z risbo. Skoraj petina vseh Van Goghovih risb (zapustil jih je 900) naj bi ponudila zaokrožen pogled na njegovo delo. Poleg Van Goghovih bo v Otterloju moč občudovati tudi prek sto risb drugih slavnih mojstrov, kot so Delacroix, Millet, Redon, Rodin, Seurat, Breitner idr.

Starec s turbanom je delo Rembrandta, trdijo strokovnjaki
28. 08. 1998 14.09
Slika znanega nizozemskega slikarja Rembrandta Starec s turbanom iz leta 1627, v avtentičnost katere so pogosto podvomili, je dejansko delo tega mojstra iz 17. stoletja, je v Amsterdamu potrdila skupina strokovnjakov. Član strokovne komisije ''Preiskovalni projekt o Rembrandtu'', profesor Ernst van de Wetering je povedal, da avtentičnost dokazuje tako stil kot podpis s kratico RHL takrat 21-letnega Rembrandta, ki je v mladosti podpis velikokrat spreminjal. Slika Starec s turbanom je iz javnosti ''izginila'' leta 1956, potem ko so jo prodali na newyorški dražbi, znova pa se je pojavila leta 1995 v neki amsterdamski galeriji, za katero jo je kupil anonimni darovalec. Slednji je sliko nato leta 1996 predal omenjeni strokovni komisiji, da ugotovi njeno avtentičnost. Profesor Van de Wetering je še sporočil, da bo slika, ki je bila le redko razstavljena, na ogled od 6. do 17. oktobra na veliki razstavi z naslovom Pan Amsterdam v amsterdamski razstavni palači.

V Moskvi se začenja obsežen festival japonske kulture
28. 08. 1998 14.08
V ruski prestolnici se bo 31. avgusta z razstavo japonskih grafik začel festival japonske kulture '98, ki bo potekal do januarja prihodnjega leta. Razstava 165 edinstvenih grafik iz 18. in 19. stoletja, imenovanih ukie-e, z upodobitvami japonskih otrok tistega časa in njihovih iger, bo na ogled v orientalnem muzeju. Na festivalu bo Japonska predstavila tudi dosežke s področja gledališča, filma, glasbe in literature, ki so tesno povezani z japonsko tradicijo. Septembra bo nov japonski simfonični orkester v Moskvi izvedel koncert pod vodstvom znanih dirigentov kot sta Seiži Ozava in Mstislav Rostopovič. Na sporedu bo tudi opera Juzuru Ikume Dana in koncerti japonske tradicionalne glasbe. Ljubitelji cvetlic se bodo razveselili razstave ikeban, otroci pa animiranih filmov japonskega mojstra animiranih filmov Osamuja Tezuke.

Latobia uredila ljubljansko kiparsko galerijo na prostem; prvi bo razstavljal Jirži Bezlaj
26. 08. 1998 14.35
V ponedeljek, 31. avgusta zvečer, bo pred Gruberjevo palačo ob Zvezdarski ulici ''odprta'' prva ljubljanska kiparska galerija na prostem in v njej na ogled kiparska instalacija Jiržija Bezlaja; svoje čase obzidan vrt palače, v zadnjem obdobju pa neizkoriščen travnik, je kiparska galerija Latobia s podporo ministrstva za kulturo dobila v dolgoročni brezplačni najem od države, da bi v prihodnjih dvajsetih letih od spomladi do pozne jeseni v krajinsko prirejenem parku organizirala kiparske razstave domačih in tujih umetnikov.

Razstava grafik Božidarja Jakca v koprski galeriji Meduza
24. 08. 1998 14.26
V koprski galeriji Meduza bodo v petek, 28. avgusta, zvečer odprli razstavo pionirja slovenske grafike in dolgoletnega profesorja za grafiko Božidarja Jakca (1899 - 1989). Razstava, ki bo na ogled do konca septembra, je prva celovitejša predstavitev Jakčevega grafičnega opusa na Obali, sodi pa v projekt Grafika na Slovenskem po letu 1945.

Erazmov viteški turnir '98 v Predjami
22. 08. 1998 10.45
V Predjami so letos že četrtič pripravili Erazmov viteški turnir. Začetek prireditve, ki poteka v okviru projekta Venerina pot, bosta jutri ob 10. uri dopoldne na ploščadi pred gradom oznanila herald in bobar, nato pa se bodo začele priprave na turnir. Vitezi, ki s svojimi oprodami in paži v Predjami taborijo že od petka, se bodo preizkusili v različnih spretnostih, osrednji del pa bo turnir, ki bo potekal po sistemu izzivanja oziroma bodenja s sulico.

Slike in multipli Lucia Fontane
21. 08. 1998 09.31
Italijanski slikar in kipar svetovnega slovesa Lucio Fontana (1899-1968) je nekaj let pred smrtjo ustvaril vrsto del na temo gledališča Tartini, ki so tokrat v izboru na ogled v koprski galeriji Loža, je sporočil Medobčinski zavod za likovno dejavnost Piran.

Likovne stvaritve umetnikov na Sinjem Vrhu za obnovo hiše v Posočju
20. 08. 1998 10.45
Na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino bo od 24. do 28. avgusta potekala četrta likovna kolonija Umetniki za Karitas, je sporočila Škofijska karitas Koper, ki je ob strokovni pomoči Silve in Azada Karim, Klementine Golija, Klavdije Tutta in Anamarije Stibilj tudi organizator te kolonije.

Biblične podobe Ivanova na ogled v moskovski galeriji Tretjakov
19. 08. 1998 13.32
V moskovski galeriji Tretjakov si je mogoče ogledati približno sto akvarelov in risb z biblično vsebino slovitega ruskega slikarja Aleksandra Ivanova. Dela so bila 40 let skrita očem javnosti, zdaj pa so predstavljena v okviru obeleževanja 140. obletnice slikarjeve smrti. Ivanov je v 52 letih življenja izdelal mnogo slik, po mnenju strokovnjakov pa bi se v zgodovino svetovne umetnosti lahko vpisal že z eno samo, in sicer z delom, naslovljenim Kristus se prikaže ljudem.

Izjemen uspeh razstave o motorjih v newyorškem muzeju Guggenheim
14. 08. 1998 13.52
Razstava z naslovom Umetnost motorja v newyorškem muzeju Guggenheim ima izjemen uspeh. Po številu prodanih vstopnic (5354 od konca junija do srede julija) gre za najbolj obiskano razstavo v tem muezju doslej. Na ogled je 113 motorjev, dodani so podatki o velikih imenih in pomembnejših datumih iz razvoja motoristične znanosti, izdelali pa so tudi razstavni katalog, ki ga bodo morali celo ponatisniti. Razstavo je pripravil ameriški arhitekt Frank O'Gehry, sicer tudi avtor novega muzeja Guggenheim v baskovskem Bilbau.

Sedemnajsti čipkarski festival v Idriji
10. 08. 1998 08.50
V Idriji bodo tudi letos pripravili tradicionalni čipkarski festival, že sedemnajsti po vrsti. Enotedenska prireditev, ki bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, se bo uradno začela 21. avgusta zvečer pred Čipkarsko šolo z dvigom zastave festivala, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj. Osrednja prireditev pa bo nedeljsko tekmovanje za otroke in odrasle v klekljanju.

Razstavo Gauguinovih del v Essnu si je ogledalo že 100.000 ljudi
06. 08. 1998 10.54
Razstavo Paula Gauguina z naslovom Izgubljeni paradiž, ki so jo 17. junija odprli v Essnu, si je doslej ogledalo že 100.000 ljudi. Na razstavi, ki bo odprta do 18. oktobra, je predstavljenih 100 Gauguinovih slik, kipov in grafik, med njimi tudi 50 umetnikovih najpomembnejših del. Razstava bo od 6. novembra do 10. januarja na ogled še v Berlinu.

V Berlinu bo za ''dolgo noč muzejev'' odprtih 50 muzejskih in galerij
03. 08. 1998 13.48
V Berlinu bodo 22. avgusta ob četrti ''dolgi noči muzejev'' odprli približno 50 muzejev in galerij. Poleg nočnega obhoda muzejev bo obiskovalcem na voljo še precej dodatnih prireditev, med drugim branje poezije in koncerti.

Prva večja predstavitev Warholovih risb v Nemčiji
03. 08. 1998 13.46
Nedavno so v Düsseldorfu odprli razstavo 320 risb ameriške pop-art ikone Andyja Warhola, ki bodo na ogled vse do 30. septembra. Razstava obsega Warholove grafike iz 50. let pa tudi dela iz kasnejšega obdobja vse do njegove smrti leta 1987.

V Puškinovem muzeju na ogled največji slikarski mojstri
01. 08. 1998 13.15
Ob 100. obletnici Puškinovega muzeja lepih umetnosti so v petek v Moskvi postavili na ogled več kot 60 mojstrovin iz najuglednejših muzejev širom sveta. Umetniška dela Rembrandta, Van Gogha, Matissa in Picassa je med drugim posodil francoski Louvre, galerija Tate in Britanska kraljeva akademija, Metropolitanski muzej in Muzej sodobne umetnosti v New Yorku, madridski Prado, Vatikanski muzej in španski muzej Salvadorja Dalija. Na ogled bodo tudi dela ruskih slikarjev Maleviča in Kandinskega.

Carja da, Lenina še ne
23. 07. 1998 08.50
Prvi namestnik ruskega premiera Boris Nemcov je pred dnevi, po pogrebu posmrtnih ostankov carske družine Romanov, dejal, da je še prezgodaj govoriti o pokopu trupla Vladimirja Iljiča Lenina. Sedem let po razpadu Sovjetske zveze je Leninovo balzamirano truplo še vedno na ogled v mavzoleju na moskovskem Rdečem trgu. ''Prej ali slej bomo morali organizirati pokop Leninovih posmrtnih ostankov, vendar moramo spoštovati čustva vernikov, vključno s tistimi, ki verjamejo v komunizem,'' je dejal Nemcov. Zaradi nasprotovanja spodnjega doma ruskega parlamenta, v katerem prevladujejo komunisti, Jelcin ni sprejel predloga, da Leninovo truplo umaknejo iz mavzoleja in ga pokopljejo.