okoli mene
Danica Simšič: Podpiram gradnjo džamije
28. 01. 2003 00.00
O aktualnih problemih prestolnice smo se v klepetalnici 24ur.com pogovarjali z ljubljansko županjo, gospo Danico Simšič. Županja je obljubila, da bo na nekatera vprašanja sodelujočih v klepetalnici 24ur priskrbela tudi izčrpnejše podatke, oziroma, da bo poiskala odgovore v pristojnih službah, kar je tudi storila. Odgovore objavljamo na koncu prepisa klepeta.
Bepop: Vse bolj uživamo
03. 07. 2002 00.00
Klepet s Tinkaro, Alenko, Ano, Nejcem in Simonom iz skupine bepop.
Vedenjska terapija za živali
19. 11. 2002 00.00
O težavah s hišnimi ljubljenci smo se v klepetalnici 24ur.com pogovarjali z veterinarko mag. Sabino Pipan.
Bo Ivaniševiću pomagal slovenski zrak?
31. 10. 2002 00.00
Hrvaški teniški zvezdnik Goran Ivanišević si je za priprave na vnovičen povratek v teniški vrh izbral prav Slovenijo. Po majski operaciji ramena bo popularni Splitčan nove moči nabiral na Rogli.
Klepet s Petrom Mankočem
10. 04. 2002 00.00
Gost klepetalnice je bil plavalec Peter Mankoč, svetovni prvak v plavanju na 100 m mešano.
Strel preplaval 32 milj
04. 08. 2002 00.00
Martin Strel je med plavanjem po reki Mississippi včeraj preplaval 32 milj, ekipa pa je dan končala v mestecu Fort Madison. Reka je praktično brez toka, postaja pa vedno bolj onesnažena.
V Nigeriji strmoglavilo letalo
04. 05. 2002 00.00
Na severu Nigerije je na stanovanjska poslopja v gosto poseljeni četrti mesta Kano strmoglavilo potniško letalo, pri čemer je življenje izgubilo 74 potnikov in članov posadke ter več kot 50 prebivalcev mesta. Nesrečo sta preživela potnik in stevardesa.
Avstralija: No worries, mate!
22. 03. 2002 00.00
Avstralija, ki se začne na A, je vsa ENA A. Dežela, ki je tako daleč in ima ceste, ki vse vodijo samo daleč. Avstralija je dežela tam spodaj, na sončni strani zemljevida sveta in dežela prijaznih ljudi.
Slovenija gre naprej!
15. 11. 2001 00.00
Z rezultatom 1:1 se je v Bukarešti končala zgodovinska nogometna tekma med Slovenijo in Romunijo. Slovenska reprezentanca se je tako s skupnim rezultatom 3:2 prvič uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo na Japonskem in v Južni Koreji 2002.
Talibani na kolenih
14. 11. 2001 00.00
Zadnje javljanje našega posebnega poročevalca Valentina Areha iz Afganistana pred odhodom domov. Areh je v Afganistanu preživel slaba dva meseca, odslej pa ga bo nadomestila naša posebna poročevalka Karmen Švegel.
Tožilec Di Pietro o korupciji
28. 09. 2001 00.00
Znameniti italijanski tožilec čistih rok Antonio Di Pietro je za oddajo 24 ur spregovoril o korupciji v Italiji in tudi v Sloveniji.
Bo Bin Laden znova udaril?
29. 09. 2001 00.00
Britanski minister za evropske zadeve Peter Hain je za britanski BBC opozoril, da v prihodnjih tednih bin Laden načrtuje nove atentate.
Nova teniška medijska zvezda
27. 06. 2001 00.00
Barbara Schett je po Anni Kurnikovi kot kaže naslednja zvezda tabloidov in tudi letošnjega Wimbledona. Preden je resno prijela za lopar, se je zdaj 25 letna Avstrijka preživljala kot model. Na WTA lestvici šele triindvajseta, vendar ko je na igriščih AELTC-a trenirala, se je okoli gnetlo okoli 250 gledalcev, večinoma moških, ki so čakali na njen avtogram. Schettova na to pravi: "Precejšen direndaj je okoli mene. Ni mi lahko. Več opravkov imam. Skušam se le koncentrirati na trening."
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.