okrepitve
Stepanija v New Jerseyju
15. 12. 2000 00.00
Gruzinjski košarkar s slovenskim potnim listom, Vladimer Stepanija, je podpisal pogodbo s severnoameriškim moštvom New Jersey Nets, je sporočil predsednik kluba Rod Thorn. V skladu s politiko kluba Mrežice niso hotele razkriti vsebine pogodbe, zaradi nove okrepitve pa so se odpovedali uslugam branilca Kevina Ollija. Gruzinjski center, nekdanji igralec Smelt Olimpije, bo nosil š tevilko 50.
Prevzemanje pravnega reda poteka
31. 10. 2000 00.00
Do vstopa v Evropsko unijo mora biti Slovenija v celoti usposobljena za izvajanje unijinega pravnega reda, ki ga že daljši čas prevzema v svojo zakonodajo oziroma se z njim usklajuje. Medtem ko prevzemanje pravnega reda razmeroma dobro poteka, je bila država že večkrat deležna kritik glede svoje administrativne usposobljenosti. Ključna za njeno dosego je reforma javne uprave, ki je Slovenija kljub napovedim doslej še ni uspela izvesti. Je pa vlada v zadnjih mesecih sprejela strategijo usposabljanja za povečanje administrativne sposobnosti pred vstopom v EU ter izvajala projekt uvajanja kakovosti v delovanje upravnih enot.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Požar na Costa Bravi se bliža turističnim krajem
07. 08. 2000 09.20
Velik požar na Costa Bravi na severu Španije se je zaradi močnega vetra danes ponoči še razširil. Ogenj se širi dalje proti mestecu Cadaques. Po podatkih oblasti je zgorelo več kot 5000 hektarjev gozda in grmičevja. Zaradi požarov je svoje domove prostovoljno zapustilo več kot 10.000 prebivalcev več mest, kakih 2000 pa jih je evakuirala policija. Na varno so morali prepeljati tudi ljudi, ki so bivali v dveh turističnih kampih. V gozdnih požarih ni bil nihče poškodovan.
Požar na Costa Bravi se bliža turističnim krajem
06. 08. 2000 00.00
Velik požar na Costa Bravi na severu Španije se zaradi močnega vetra hitro širi. V krajih severno od priljubljenega letovišča Rosas je moralo več sto ljudi zapustiti stanovanja. Požar se na nekaterih krajih približuje turističnim naseljem. Avtonomna vlada Katalonije je mobilizirala vse gasilce in zaprosila za okrepitve iz Zaragoze in Francije. Blokiranih je več železniških povezav in cest med Barcelono in francosko mejo, je poročal lokalni radio. Prebivalci mesta Rosas so povedali, da le slaba dva kilometra od mesta divja požar s šestmetrskimi plameni.
Duncan in Rose z najvišjo možno vsoto
03. 08. 2000 14.29
Košarkarji ameriške profesionalne lige trenutno nimajo tekmovanja, kar pa ne pomeni, da vsi počivajo. Tistim, ki je potekla pogodba, se s klubi dogovarjajo o podpisu nove. Največje zanimanje v zadnjih dneh je bilo gotovo namenjeneno zvezdniku San Antonia Timu Duncanu, ki mu je s Spursi potekla pogodba, zanj pa se je zanimalo kar nekaj klubov. Pri Orlandu so mu bili pripravljeni plačati lepo vsoto denarja, toda tudi Spursi se ga niso hoteli kar tako odreči. Duncan je ponudbo San Antonia sprejel, podpisal je triletno pogodbo, za katero bo prejel 32,6 milijona dolarjev.
Nakupovalna mrzlica v Italiji
14. 07. 2000 08.42
Najboljši klubi italijanskega nogometnega prvenstva pred novo sezono mrzlično iščejo nove okrepitve. Potem ko je Lazio v Rim uspel pripeljati argentinska napadalca Hernana Crespa in Claudia Lopeza, so se najožji konkurenti, ki se ne zadovoljijo z drugim, kot s ''scudettom'', zbali, da se bodo v novi sezoni morali spet obrisati pod nosom za naslov. Tako medijski mogotec in lastnik AC Milana Silvio Berlusconi že računa na usluge angleškega superzvezdnika Davida Beckhama, Juventus Rivalda, Parma Patricka Kluiverta... Tudi predsednik Lazia Sergio Cragnotti še ni prekrižal rok, saj hoče še Portugalca Figa.
Nigerijec med vijoličastimi
13. 07. 2000 12.09
Državni nogometni prvak Maribor Pivovarna Laško pred novo tekmovalno sezono pospešeno išče igralske okrepitve v napadalnih vrstah. Te dni z moštvom trenerja Matjaža Keka vadi tudi mladi nogometni reprezentant Nigerije Njoku Kent Chizibour.
Nigerijec med vijoličastimi
12. 07. 2000 22.34
Državni nogometni prvak Maribor Pivovarna Laško pred novo tekmovalno sezono pospešeno išče igralske okrepitve v napadalnih vrstah. Te dni z moštvom trenerja Matjaža Keka vadi tudi mladi nogometni reprezentant Nigerije Njoku Kent Chizibour. 21-letni napadalec je v minuli sezoni igral za italijansko Reggiano, ki nastopa v ''Serie B'' (druga liga na Apeninskem polotoku). Na petnajstih tekmah je Chizibour dosegel sedem golov. Na prvih treningih med vijoličastimi je 180 centimetrov visoki nogometaš že pokazal zavidljivo tehnično znanje, bolj šibka pa je njegova fizična pripravljenost, saj mesec dni ni treniral. Če bo Nigerijec ostal v štajerski metropoli, bo verjetno znano prihodnji teden, ko bo strokovni štab vijoličastih njegove sposobnosti preveril še na prijateljski tekmi. Sicer je deset dni pred začetkom državnega prvenstva v Ljudskem kar sedem poškodovanih igralcev prvega moštva. Trener Kek nima na voljo Kačičnika, Preglja, Balajića, Vica, Sešlarja, Filekoviča in Djuranoviča. Slednji naj bi se po prvih ocenah v moštvo vrnil šele čez mesec dni.
Anelka v PSG
10. 07. 2000 14.26
Po pisanju francoskega športnega dnevnika L'Equipe sta se vodstvi Real Madrida in Pariz St. Germaina dogovorili za prestop francoskega reprezentanta Nicolasa Anelke. Za približno 30 milijonov dolarjev bo 21-letni Anelka znova član Parižanov, ki jih je zapustil leta 1997 ob odhodu v angleški Arsenal.
Hudi spopadi v Argunu
12. 06. 2000 14.04
V Argunu, 13 kilometrov vzhodno od čečenske prestolnice Grozni, so davi izbruhnili hudi spopadi med čečenskimi uporniki in rusko vojsko, so sporočili ruski viri. Ruska vojska je zato že napotila močne okrepitve na to območje, v napadih na čečenske položaje pa sodelujejo tudi helikopterji.
Slovenski gospodarstveniki na Irsko
11. 06. 2000 11.26
Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Irsko je dokaj skromno. Irska je bila lani šele na 45. mestu slovenskih izvoznih partneric, na uvozni strani pa je zasedla 33. mesto. Z namenom vzpostavitve novih in okrepitve že obstoječih poslovnih stikov bo gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednice GZS Marte Kos, v kateri so predstavniki devetih slovenskih podjetij in Inštituta Jožef Stefan (IJS), v ponedeljek, 12. junija, začela štiridnevni obisk na Irskem.
Dodik na obisku v Haagu
29. 05. 2000 19.42
Premier Republike srbske Milorad Dodik je med današnjim obiskom na haaškem mednarodnem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji zagotovil pripravljenost srbske entitete BiH, da sodeluje s sodiščem. Dodik je po srečanju z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo del Ponte in predsednikom sodišča Claudeom Jordo zatrdil, da je namen njegovega obiska govoriti o možnostih okrepitve sodelovanja med Republiko srbsko in sodiščem.
Tajvanski gospodarstveniki v Sloveniji
23. 05. 2000 16.45
V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije je Ljubljano obiskala 70-članska delegacija gospodarstvenikov Tajvana. Azijski gosti so se na poslovnem srečanju sestali z slovenskimi gospodarstveniki, obravnavali pa so možnosti okrepitve gospodarskega sodelovanja. Blagovna menjava med Slovenijo in Tajvanom je lani dosegla 72 milijonov ameriških dolarjev, po besedah udeležencev današnjega posveta pa priložnosti globljega sodelovanja tičijo v izmenjavi visokotehnoloških izdelkov in znanja.
Različna pogleda na čečensko krizo
17. 04. 2000 21.44
Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom v Londonu poudaril, da imata strani nedvomno različne poglede na čečensko vprašanje in dal vedeti, da Moskva ne bo spreminjala svoje politike do Čečenije, kljub temu pa je pogovore označil za koristne.
Čečenom uspelo preoblikovati enote
31. 03. 2000 10.13
Na jugovzhodu Čečenije se je po ocenah ruske vojske zbralo kakih tisoč čečenskih borcev, ki jim poveljujeta Šamil Basajev in Hatab, so danes sporočili ruski vojaški viri. Neuradno so priznali, da je Čečenom uspelo preoblikovati enote in znova vzpostaviti poveljniško strukturo.
Ruska vojska nadaljuje napade
28. 03. 2000 14.12
Ruska vojska tudi danes nadaljuje napade na čečenske upornike na vzhodu kavkaške republike, kjer naj bi bilo še 1500 čečenskih borcev. Davi so enote ruske vojske in notranjega ministrstva dobile okrepitve, je sporočilo rusko poveljstvo za severni Kavkaz. Po lastnih navedbah so med današnjimi letalskimi in topniškimi napadi na vas Centoroj na jugovzhodu Čečenije ubili približno 100 čečenskih upornikov. Preostali čečenski borci naj bi se razpršili v manjše skupine.
Putin in Zjuganov oddala svoj glas
26. 03. 2000 20.15
Na današnjih predsedniških volitvah v Rusiji sta svoj glas že oddala predsedniška kandidata, začasni predsednik države Vladimir Putin in vodja komunistov Genadij Zjuganov. Putin je dejal, da voli za dobrobit Rusije, Zjuganov pa je izrazil prepričanje, da se bo uvrstil v drugi krog volitev s Putinom. Obenem je obsodil hude kršitve volilnega zakona.
NATO in ZN za več vojakov na Kosovu
16. 03. 2000 14.52
Zveza NATO skrbno preučuje razmere na Kosovu ter izrazil pripravljenost, da v pokrajino pošlje več vojakov za okrepitev sedanjih sil KFOR, je danes po srečanju s predstavniki hrvaškega zunanjega ministrstva v Zagrebu povedal generalni sekretar zavezništva George Robertson. Dodatne okrepitve sta do sedaj ponudili že Francija in Italija, ponudbe pa so oblikovale že tudi druge države članice zavezništva, če bi bile te potrebne za umiritev razmer na Kosovu.
Japonsko gospodarstvo zašlo v recesijo
13. 03. 2000 13.17
Japonsko gospodarstvo je zašlo v recesijo, vendar že kaže znake okrepitve, ugotavlja japonski urad za gospodarsko načrtovanje Epa. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Japonske se je v zadnjem četrtletju preteklega leta v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšal za 1,4 odstotka. Pred tem se je obseg japonskega BDP že v lanskem tretjem četrtletju realno zmanjšal za odstotek. Ker je japonsko gospodarstvo v dveh zaporednih četrtletjih zabeležilo nazadovanje, gospodarstveniki govorijo o recesiji.
Nemiri v Kosovski Mitrovici
07. 03. 2000 20.58
V severnem, srbskem delu Kosovske Mitrovice, je prišlo do streljanja, v katerem je eksplodiralo nekaj granat.
Zveza NATO o učinkovitosti na Kosovu
24. 02. 2000 20.47
Vodstvo zveze NATO ugotavlja, da njena misija na Kosovu ni dovolj učinkovita. Neimenovani predstavnik zveze NATO je tako dejal, da je najpomembnejši dejavnik neučinkovitosti predvsem premajhno število pripadnikov mirovnih enot v pokrajini, ki jih je namesto načrtovanih 49.000 trenutno le 30.000. Francoski obrambni minister, Alain Richard, pa je medtem že napovedal, da bo Francija v prihodnjih dneh v Kosovsko Mitrovico poslala bataljon 700 vojakov.
Različne napovedi gospodarski rasti
10. 01. 2000 15.02
Devet vzhodnoazijskih držav, sosed Japonske, utegne do leta 2020 zabeležiti realne stopnje gospodarske rasti, ki se bodo v povprečju gibale okoli 5,6 odstotka, piše današnji japonski gospodarski časnik Nihon Keizai Shimbun. Raziskave japonskega centra za ekonomska raziskovanja so pokazale, da bosta elektro in strojna industrija gonilo rasti v regiji. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da se bo ponovila huda denarna kriza iz leta 1997, če ne bo prišlo do okrepitve finančnih sistemov v vzhodni Aziji in države ne bodo nadaljevale s strukturnimi reformami, opozarja inštitut.
Streljanje v Orahovcu
18. 12. 1999 13.32
V napadu, ki se je sinoči pripetil v Orahovcu, je bila ubita ena oseba srbske narodnosti, 10 ljudi pa je bilo ranjenih, potem ko so kavarno so napadalci odvrgli več ročnih granat. Dve resneje ranjeni osebi so prepeljali v bolnišnico. Danske predstavnike mednarodne policije, ki so prispeli na kraj dogodka, je napadla tudi besna množica Srbov, tako da so morali poklicati okrepitve. Domnevajo, da so napadalci albanske narodnosti.
V Avstraliji si želijo Cantonaja
02. 12. 1999 12.10
Olimpijski nogometni klub iz Sydneya si v prihodnji sezoni želi vsaj za štiri tekme zaposliti nekdanjega francoskega zvezdnika Erica Cantonaja.
Policijske okrepitve v pokrajino Aceh
24. 11. 1999 10.02
Indonezija je v pokrajino Aceh zaradi bojazni pred morebitnimi nasilnimi demonstracijami, do katerih bi lahko prišlo v začetku prihodnjega meseca, začela pošiljati policijske okrepitve. Po besedah predstavnika indonezijske policije se bosta dve skupini posebne enote, ki šteje 876 policistov, seznanili s trenutnim stanjem v pokrajini. Demonstracije bi lahko dosegle vrelišče 4. decembra, torej na obletnico ustanovitve gibanje za neodvisnost pokrajine Aceh.
Tudi trilaterala se širi proti Vzhodu
12. 11. 1999 20.03
Udeleženci mednarodnega posveta o petem koridorju in trilateralnega srečanja državnih sekretarjev MZZ Slovenije, Madžarske in Italije so danes v Trstu poudarili, da je peti koridor bistven element politike povezovanja srednje in vzhodne Evrope, ki naj bi izboljšal kakovost življenja v mestih in regijah. Trilaterala se širi še na druge države srednje in vzhodne Evrope; v Trstu je namreč sodelovala tudi Ukrajina.
Koridor za begunce odprt le za kratek čas
01. 11. 1999 21.00
Ruske sile so davi na meji med Čečenijo in Ingušetijo za krajši čas odprle koridor za begunce, vendar so čez mejo spustili le stotino ljudi in nekaj vozil, potem pa so mejo zaprli. Prehod med republikama naj bi bil odprt v obe smeri, vendar pa je po podatkih tiskovne agencije Reuters odprt le v smeri iz Ingušetije v Čečenijo. Situacija je otežkočena tudi zaradi snega, ki se je ponoči spremenil v leden dež. Begunci poročajo o težkih razmerah v katerih se nahajajo, predvsem pa jim primanjkuje hrane.