operacije
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
Grizold v Grčiji
12. 03. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold, ki je z delegacijo na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je srečal z grškim predsednikom Konstandinosom Stephanopoulosom, s katerim sta se pogovarjala predvsem o vlogi Slovenije in Grčije pri stabilizaciji razmer v jugovzhodni Evropi. Sogovornika sta pri tem pozornost namenila tudi vlogi zveze Nato pri zagotavljanju varnosti na tem območju, pri čemer sta se pogovarjala tudi o slovenskih ambicijah za članstvo v zvezi Nato.
Chris Pronger ponesrečen
27. 02. 2001 00.00
Chris Pronger, eden najboljših branilcev v NHL, v nadaljevanju sezone več ne bo mogel pomagati soigralcem St. Louisa, saj si je na srečanju s San Josejem zlomil levo podlaket. Prongerjeva ekipa je resda ugnala Morske pse s 7:2, do neljubega dogodka za privržence St. Louisa pa je prišlo v prvi tretjini srečanja.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Začetek ruskega umika iz Čečenije
15. 02. 2001 00.00
Ruske enote so se v skladu z načrtom predsednika Vladimirja Putina začele umikati iz Čečenije. Vojaški del operacije se je zaključil, začela se je operacija zmanjševanja števila enot, je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva. Po podatkih Kremlja se bo število pripadnikov zveznih enot v Čečeniji zmanjšalo s sedanjih 80.000 na 22.000, od tega bo 15.000 pripadnikov obrambnega ministrstva in 7000 pripadnikov notranjega ministrstva. Ruski predsednik Putin je 22. januarja ukazal delni umik ruskih enot iz Čečenije, vendar pa datuma začetka in konca operacije ni natančno določil. Obenem je pooblastila za vojaško operacijo v uporniški republiki z obrambnega ministrstva prenesel na zvezno obveščevalno službo FSB.
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Skupina zveze NATO zaključila obisk
07. 02. 2001 00.00
Danes se je končalo tridnevno delovno srečanje izvedenske skupine zveze NATO in predstavnikov slovenskega zunanjega in obrambnega ministrstva. Na sestanku so pregledali in ocenili napredek pri izvajanju letnega načrta za članstvo v zvezi NATO (MAP) za leto 2000-2001. Kot je navedeno v osnutku ocene napredka, Slovenija na politično-ekonomskem, pravnem in varnostnem področju dosega pričakovane standarde morebitne nove članice zveze NATO, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Odobreno preizkušanje umetnega srca
04. 02. 2001 00.00
Ameriški urad za prehrano in zdravila je odobril preizkušanja novega umetnega srca na ljudeh. Gre za prvo umetno srce, ki se popolnoma prilega notranjosti prsnega koša.
Joseph Kabila v VS
03. 02. 2001 00.00
Po sestanku z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom v New Yorku, se je predsednik Demokratične Republike Kongo Joseph Kabila včeraj udeležil še seje Varnostnega sveta, ki je bila posvečena mirovnemu procesu v njegovi državi. Kabila je v govoru pred člani VS izrazil pripravljenost za začetek političnega dialoga s sovražniki, ki jih je ob tem pozval, naj storijo enako.
Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.
Rejc predsednik nadzornega sveta SRD
23. 01. 2001 00.00
Novi člani nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe (SRD) so na ustanovni seji za novega predsednika nadzornega sveta izvolili Izidorja Rejca. Po besedah predsednika uprave SRD Marjana Rekarja je nadzorni svet na seji soglašal, da se do sprejema poslovnega načrta SRD za leto 2001 delovanja družbe financira po dvanajstinah ter soglašal z razrešitvijo člana uprave SRD Jožeta Jaklina, ki odhaja na novo delovno mesto.
Otvoritev nove očesne klinike
18. 01. 2001 00.00
V Ljubljani so slovesno odprli novo očesno kliniko. Gre za največjo investicijo Kliničnega centra v zadnjih 25-ih letih, katere skupna vrednost znaša 2,4 milijarde tolarjev. Novi prostori so opremljeni z najsodobnejšimi medicinskimi aparaturami. Boljši delovni pogoji pa bodo nedvomno pripomogli tudi h krajšim čakalnim dobam bolnikov, ki so doslej na operacije čakali tudi po več let.
Reagan uspešno prestal operacijo
14. 01. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan je uspešno prestal operacijo desnega kolka, ki si ga je zlomil med petkovim nerodnim padcem na svojem domu v Santa Monici. Zdravniki v bolnišnici St. John so Reaganu med uro trajajočim posegom vstavili vezno ploščico in vijake, na okrevanju pa naj bi ostal še najmanj deset dni. Reagan, ki je vodil ZDA med letoma 1981 in 1989, je po koncu svojega drugega mandata zbolel za Alzheimerjevo boleznijo zaradi katere mu močno peša spomin. V isti bolnišnici kjer so ga operirali, se zaradi kožnega raka zdravi tudi njegova najstarejša hčerka Maureen.
Miroljubni Brosnan
13. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je imel pred kratkim nenavaden obisk, saj ga je obiskal britanski filmski igralec Pierce Brosnan, v javnosti znan predvsem po vlogi Jamesa Bonda. Namen njegovega obiska je bil pozanimati se, kaj lahko stori za mir na svetu.
Bodo Miloševiča ulovili s Kobilico ali s Kobro?
12. 01. 2001 00.00
Najvplivnejši madžarski časnik Nepszabadsag, ki se sklicuje na vire v Beogradu, predstavlja dva scenarija aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. En načrt se imenuje "Kobilica", drugi pa "Kobra". Izbira operacije naj bi bila odvisna od okoliščin v danem trenutku. Časnik še piše, da se zakonski par Miloševć trenutno zadržuje v vili na Dedinju, varovala pa naj bi ju specialna enota policije. Kot predvideva Kobilica, naj bi Mloševića prijeli med enim izmed njegovih javnih nastopov v prihodnjih treh mesecih, načrt Kobra pa predvideva napad na Beli dvor. Medtem so tudi propadli poskusi, da bi Milošević dobil politični azil v tujini, med drugim v Libiji, Iraku, na Kubi, saj si ga tamkajšnji voditelji ne želijo za gosta. Milošević bi lahko emigriral v Severno Korejo, vendar pa tega ni želela njgova soproga Mirjana, še piše Nepszabadsag.
Ertlova bo počivala
31. 12. 2000 00.00
Nemška smučarka Martina Ertl, ki se je na včerajšnjem veleslalomu za svetovni pokal v avstrijskem Semmeringu pri padcu poškodovala, bo morala počivati najmanj štiri tedne, so sporočili iz nemške reprezentance. Podrobnejši zdravniški pregled je pokazal , da ima Ertlova delno strgane vezi v desnem kolenu. Poškodbo bodo skušali ozdraviti brez operacije, da bi se najboljša nemška smučarka lahko kar najhitreje vrnila na smuči.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Umrl mladiček bengalskega tigra
17. 12. 2000 00.00
Petmesečni mladiček bengalskega tigra je umrl po operacije srčne napake. Osebje zatočišča za divje živali v ameriški zvezni državi Teksas je postalo zaskrbljeno, ker mladiček Karma ni rasel tako hitro kot njegova sestrica Kali. Na njegovem srcu so našli luknjo, ki so jo poskušali med peturno operacijo na teksaški veterinarski fakulteti zamašiti in preprečiti razlivanje krvi v pljuča, vendar jim mladičkovega življenja ni uspelo rešiti. Še vedno preiskujejo vzorce tkiv, da bi določili natančen vzrok smrti, Karmi pa bodo postavili spomenik pred vhodom v zatočišče.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Grizold na zasedanje EAPC
05. 12. 2000 00.00
Obrambni minister Anton Grizold se bo jutri na sedežu zveze NATO v Bruslju udeležil rednega jesenskega srečanja Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje obrambne ministre držav članic zveze NATO in partnerskih držav, so sporočili s slovenskega obrambnega ministrstva. Bruseljskega srečanja, na katerem bodo govorili o evropski obrambi ter razmerah na Kosovu in v BiH, se bo udeležil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar.
Novi oboroženi spopadi na jugu Srbije
05. 12. 2000 00.00
Oboroženi kosovski Albanci so davi streljali na položaje jugoslovanske vojske na območju blizu Bujanovca. Med temi napadi ni bil ranjen noben pripadnik jugoslovanskih varnostnih sil, ki tudi niso odgovorile na streljanje, je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na vire blizu policije na jugu Srbije.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Putin ne želi zmage za vsako ceno
20. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir
Nagrade za slovenske inovatorje
13. 11. 2000 00.00
Slovenski inovatorji so se z mednarodne razstave inovacij IENA 2000, ki je med 2. in 5. novembrom potekala v Nürnbergu, vrnili s 15 nagradami, od tega tremi zlatimi ter po šestimi srebnimi in bronastimi. To je natanko sedem odstotkov vseh podeljenih odličij, kar je naše inovatorje tudi po absolutnem številu uvrstilo v sam vrh držav udeleženk, takoj za Nemčijo, Tajvanom in Korejo. Na razstavi inovacij se je med več kot 400 inovatorji oz. inovatorskimi skupinami iz 29 držav predstavljalo 18 slovenskih inovatorjev, so sporočili iz Slovenske poslovne inovacijske mreže (SPIM).
Združevanje spleta in mobilne telefonije
11. 11. 2000 00.00
Največja svetovna družba za informacijsko tehnologijo IBM je najavila novo rešitev za elektronsko poslovanje preko mobilnih naprav, ki bo omogočila zmanjšanje razlik med internetom in mobilnimi brezžičnimi omrežji, tako da bodo uporabniki uporabljali e-poslovne aplikacije tudi v brezžičnih omrežjih.
IBM najavil HotMedia 3.5
11. 11. 2000 00.00
IBM je najavil nadgradnjo orodja HotMedia, ki trenutno najnaprednejša "rich media" rešitev za elektronsko poslovanje. Nadgradnja izdelka zagotavlja razvijalcem nove operacije in še učinkovitejše izkoriščanje prednosti spleta. Paket HotMedia 3.5, ki temelji na JAVA tehnologiji, vsebuje "tekoči video", 3-D grafike, ki omogočajo interaktivni prikaz izdelkov in storitev, sinhroniziran avdio, panorame in večpasovne animacije. Z dodatnimi učinki so spletne strani zanimivejše, zaradi česar si jih stranke dalj časa ogledujejo, kar pa vpliva na poslovanje in zmanjševanje stroškov. Izdelek je brezplačen in v enem razvojnem okolju ne potrebuje posebnih strežniških vložkov (plug-ins).
Nov veter v mobilnem e-poslovanju
08. 11. 2000 00.00
IBM je najavil novo rešitev za e-poslovanje preko mobilnih n aprav. Ta rešitev omogoča zmanjševanje razlik med internetom in mobilnimi brezžičnimi omrežji. Tako bodo uporabniki uporabljali e-poslovne aplikacije tudi v brezžičnih okoljih. Številni ponudniki storitev kot so BT Cellnet, Telecom Italia, Avenir, UNIXS, sodelujejo s podjetjem IBM, da bi nadgradili e-poslovanje preko mobilnih naprav in uporabnikom ponudili nove poslovne aplikacije. Podjetje IBM je pripravilo novo različico IBM WebSphere, ki omogoča povezovanje aplikacij na splet. Omenjeno programsko platformo za e-poslovanje so razširili tudi na mobilna okolja in jo prilagodili potrebam ponudnikov mobilnih storitev. WebSphere Everyplace Service Provider Edition nudi ponudnikom brezžičnih storitev številne nove funkcije. V primerjalnih testih je rešitev dosegla nov rekord v prilagodljivosti. V eni sekundi lahko istočasno upravlja s tremi milijoni brezžičnih transakcij. Vsebuje vse funkcije za povezovanje mobilnih naprav s spletnimi vsebinami in spletnim trgovanjem. Podpira tako navadna, kot tudi mobilna omrežja, številne protokole, vsebuje pa tudi prevajalnike, podporo za "on-line" in "off-line" operacije ter varnostne funkcije. "V zadnjem letu smo spremljali hitro naraščanje trga mobilnih naprav za splet. Opazili smo tudi, da številni ponudniki storitev želijo prilagoditi spletne vsebine in e-poslovne aplikacije mobilnim okoljem," je povedal Val Rahmani, podpredsednik Communication sector IBM EMEA. "Prepričani smo, da ponudniki želijo robustno in povezano IT infrastrukturo, ki podpira spletne aplikacije v mobilnem okolju, kar predstavlja ključno vez med internetom in mobilnimi brezžičnimi omrežji. V kombinaciji z novim strežnikom, vmesno (middleware) programsko opremo in storitvami, IBM ponuja zmogljivo infrastrukturo."
Slovenski policisti na Kosovo
01. 11. 2000 00.00
Slovenija po strokovnjaku za razminiranje in civilnih sodnikih v mirovno misijo ZN na Kosovu zdaj pošilja tudi policiste. 15 slovenskih policistov, ki so se za nalogo usposabljali več kot mesec dni, bo 3. novembra krenilo na Kosovo, kjer bodo v enotah civilne policije UNMIK pomagali skrbeti za red in varnost. Po besedah vojaškega svetovalca slovenske misije pri ZN generala Janeza Slaparja gre za največjo skupino slovenskih policistov v katerikoli mirovni operaciji doslej, ki pa ne bo delovala kot enota, ampak bo vsak posameznik deloval v okviru svoje usposobljenosti po različnih krajih Kosova.