operna
Se bo Pippo Baudo ločil?
22. 08. 2004 00.00
Soproga legendarnega italijanskega TV voditelja Pippa Bauda je zahtevala ločitev samo dva tedna potem, ko je Pippo ostal brez službe.
Na dražbi nakit Marie Callas
09. 08. 2004 00.00
Del nakita, ki je pripadal legendarni operni divi Marii Callas, bodo novembra prodali na dražbi.
Umrla Ksenija Vidali - Žebre
18. 07. 2004 00.00
V 91. letu starosti je po daljši bolezni umrla sopranistka, operna pevka in pedagoginja Ksenija Vidali-Žebre.
Pesem gliv kvasovk
10. 06. 2004 00.00
Znanstveniki so pri raziskovanju naleteli na bizarno odkritje - celice votlo momljajo, pojejo pesmi in povzročajo hrup.
Lars von Trier ne bo režiral
07. 06. 2004 00.00
Lars von Trier ne bo režiral produkcijo Wagnerjevega opernega cikla Nibelunški prstan za Wagnerjev festival v Bayreuthu leta 2006.
Proslavili Dan upora proti okupatorju
26. 04. 2004 00.00
V Cankarjevem domu v Ljubljani je potekala osrednja državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju.
Dolgočasno na Dunaju
20. 02. 2004 00.00
Tradicionalni dunajski operni ples je letos minil brez večjih incidentov in brez večjih posebnosti, ki bi vzbudile večjo pozornost.
Pavarotti se je vdrugo poročil
13. 12. 2003 00.00
Luciano Pavarotti se je poročil s svojo nekdanjo tajnico Nicoletto Mantovani.
Giuliani tretjič dahnil DA
27. 05. 2003 00.00
Nekdanji newyorški župan, 58-letni Rudolph Giuliani, se je tretjič poročil z deset let mlajšo medicinsko sestro Judith Nathan. Na slovesnost, ki je bila v županovi rezidenci v Gracie Mansion, je bilo povabljenih 400 gostov, med njimi tudi sedanji župan Michael Bloomberg.
Boj za Operno klet
25. 08. 2002 00.00
Potomci nekdanjih lastnikov ljubljanske gostilne Operna klet že deset let čakajo na vrnitev svojega premoženja.
50 let vladanja britanske kraljice
02. 06. 2002 00.00
50 let vladanja je redkost v več kot 1200-letni zgodovini britanske monarhije. Poleg Elizabete II. je to doslej uspelo le še kralju Edvardu III., ki je bil na prestolu 50 let, Juriju III., ki je vladal 59 let, in kraljici Viktoriji, ki je vladala 63 let.
Pavarotti je ravnal v dobri veri
19. 09. 2001 00.00
Luciano Pavarotti, svetovna operna zvezda, se ne čuti krivega za obtožbe o utaji davkov v davčnih poročilih v letih od 1989 do 1995, ki mu jih očita italijansko sodišče.
Kučan odlikoval kulturnike in znanstvenike
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Republike Milan Kučan je na današnji slovesnosti v predsedniški palači vrsti zaslužnih umetnikov, znanstvenikov in kulturni ustanovi izročil visoka državna odlikovanja ob njihovih jubilejih. Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije sta prejela operna pevca Vilma Bukovec in Rudolf Francl ob njuni osemdesetletnici za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnih okvirih. S častnim znakom svobode RS pa so bili odlikovani Božena Glavak, dr. Milica Kacin Wohinz, Fran Eržen, Boris A. Novak, med ustanovami pa Dolenjski muzej.
Richard Gere prejel nagrado
01. 11. 2000 00.00
Ameriški igralec Richard Gere je nedavno prejel humanitarno nagrado, imenovano po nekdanji ameriški prvi dami Eleanor Roosevelt, za delo, ki ga je posvetil rešitvi Tibetancev izpod kitajske oblasti. "Močno čutim, kako njen duh veje skozi nas, je dejal Gere, ki je tudi budist.
Scala bo svoja vrata odprla 12. septembra
01. 09. 2000 00.00
Slovita milanska operna hiša Scala bo novo sezono začela 12. septembra z uprizoritvijo Puccinijeve La Boheme, ki jo je režiral sam Franco Zeffirelli. V prenovljeni operi pa ni več na voljo 160 sedežev na zadnji galeriji, kjer se je pogosto odločalo o uspehu posameznih opernih uprizoritev. Takšno odločitev je sprejelo ministrstvo za kulturon iz varnostnih razlogov. Na voljo so tako trenutno le oštevilčeni sedeži, kljub temu pa komisija, pristojna za varnostna vprašanja, išče rešitev, s katero bi omogočili, da bi bila zadnja galerija vsaj delno odprta za javnost. Scala ima težave z varnostjo že od leta 1984, vse varnostne zahteve pa naj bi v poslopju izpolnili šele do konca leta 2003. Operno hišo naj bi zato vnovič zaprli od januarja 2002 do decembra 2003.
Razstava skulptur kiparja Kovača
03. 07. 2000 12.29
V okviru 48. mednarodnega poletnega festivala, ki bo od 5. julija do 26. avgusta potekal v Ljubljani, bodo v četrtek, 6. julija, ob 19. uri v peterokotnem stolpu ljubljanskega gradu odprli razstavo skulptur kiparja in opernega pevca Aleksandra Kovača. Tokratna razstava, posvečena avtorjevi 80letnici, je naravnana na operna dela. Vloge iz Rigoletta, Prodane neveste, Don Kihota in drugih so bila Kovačeva pevska doživetja in so porodila odzive v kiparskih upodobitvah. Razstava skulptur, ki imajo svoj profil, gre za ekspresivno figuraliko ali abstrakcijo, bo na ogled do 31. julija.
Zgodba z zahodne strani v Mariboru
26. 06. 2000 16.57
Mariborska operna hiša in milanska Scala sta za zaključek sezone za oder pripravili svetovno znani musical Leonarda Bernsteina Zgodba z zahodne strani (West Side Story). Predpremiera bo drevi ob 19.30 v veliki dvorani Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent bo Donald Wing Chan, režiser in koreograf je Joey Mckneely. Kostume sta zasnovala William Ivey Long in Jennifer Arnold, scenograf je Paul Gallis. Ob orkestru mariborske operne hiše bo pevska zasedba povsem mednarodna. Premiera v Milanu je napovedana za 8. julija.
Operacija španske operne dive
12. 04. 2000 10.31
Nekaj dni pred 67. rojstnim dnevom je morala španska sopranistka Montserrat Cabale na nujno operacjo zaradi predrtja želodčne stene. Zdravniki so povedali, da je operacija potekala uspešno. Dodali so, da bo operna diva v nekaj dneh predvidoma spet lahko zapustila bolnišnico, vendar pa bo morala še tri do štiri tedne počivati doma.
Obletnica rojstva Gioacchina Rossinija
29. 02. 2000 13.00
Na današnji dan, 29. februarja 1792, se je v Pesaru rodil skladatelj Gioacchino Rossini. Svojo predanost glasbi je izoblikoval že v družinskem okolju. Njegova starša sta bila orkestrski glasbenik in operna pevka. Svoj prvi glasbeni uspeh je Rossini požel pri osemnajstih letih z opero ''La cambiale di matrimonio''. Med leti 1808 in 1830 je napisal 38 oper, med njimi Seviljskega brivca in Williema Tella. Rossini je umrl leta 1868.
Clintonov seznam povabljencev
02. 01. 2000 11.17
V Beli hiši se je milenijske večerje z ameriškim predsednikom Billom Clintonom in njegovo soprogo Hillary udeležilo veliko zvenečih imen iz sveta filma, športa, politike in gospodarstva. Med 300 izbranci so bili režiser George Stevens, glasbenik Quincy Jones, ''princ z Bel Aira'' Will Smith, operna pevka Rene Fleming, pevec rock skupine U2 Bono, igralec Jack Nicholson, italijanska filmska diva Sophia Loren s soprogom Carlom Pontijem, Robert de Niro, Elizabeth Taylor, Muhamed Ali in Carl Lewis. Po večerji so si ogledali film Stevena Spielberga Nedokončano potovanje (The Unfinished Journey) in veličasten ognjemet.
Osebnosti stoletja v nekdanji Vzhodni Nemčiji
11. 12. 1999 10.59
Pri izbiri glasbenih in filmskih zvezd stoletja v nekdanji Vzhodni Nemčiji se je deset let po padcu berlinskega zidu pokazalo, da ta postaja vse bolj zahodnoevropska. Po anketi, ki jo je med 1026 ljudmi izvedel nek berlinski časnik, je najboljši pevec stoletja Elvis Presley, sledita mu Elton John in Enrico Caruso, najboljša pevka je Tina Turner, za njo pa sta se uvrstili operna diva Maria Callas in Whitney Houston. Za najboljšega igralca so izbrali Heinza Roehmanna, pred Robertom de Nirom in Dustinom Hoffmannom, najboljša igralka je Romy Schneider, druga je Jodie Foster, tretja pa Ingrid Bergman. Osebnost stoletja za vzhodne Nemce je Mihail Gorbačov, sledita pa mu Albert Einstein in princesa Diana. Športni kraljici sta teniška igralka Steffi Graf in umetnostna drsalka Katarina Witt.
Nova sezona v milanski Scali
07. 12. 1999 17.55
V milanski Scali se nocoj začenja nova operna sezona z uprizoritvijo edine opere Ludwiga Van Beethovena - Fidelio. Po besedah njenega režiserja Wernerja Herzoga je opera, ki jo bodo izvedli pod vodstvom dirigenta Riccarda Mutija, polna ''vibracij in notranje dejavnosti''.
Slovesno odprtje barcelonske opere
08. 10. 1999 18.31
Svetovno znano operno hišo v Barceloni Gran Teatro del Liceo so sinoči skoraj šest let po velikem požaru ponovno odprli s Puccinijevo opero Turandot. Odločitev za Puccinijevo opero ima tudi simbolično vlogo, saj je bila prav ta opera pred uničujočim požarom naslednja na programu. 2300 povabljenih gostov, med katerimi so bili skoraj vsa španska kraljeva družina in ministrski predsednik Jose Maria Aznar ter več ministrov, je predstavo sprejelo z dolgo trajajočim ploskanjem. Leta 1847 ustanovljen Liceo je z 2320 sedeži po pariški operni hiši Bastille druga največja operna hiša v Evropi. V novi sezoni načrtujejo osem opernih predstav, tri plesne nastope, devet koncertov in solo točke 15 pevcev klasične glasbe. Ponovno odprtje operne hiše, ki jo je 31. januarja leta 1994 požar popolnoma uničil, velja za kulturni vrhunec leta v Španiji.
100 let operne hiše v Gradcu
05. 09. 1999 19.54
Operna hiša v Gradcu ta mesec praznuje 100. obletnico. Vrata obiskovalcem je prvič odprla 16. septembra 1899, in sicer pod imenom Mestno gledališče. Razkošna stavba je delo dunajskih arhitektov Ferdinanda Fellnerja in Hermana Helmerja. Mestne oblasti v Gradcu so že decembra 1897 zadolžile dunajska arhitekta, da pri gradnji novega mestnega gledališča čim bolj posnemata slog Fischerja von Erlacha, avstrijskega arhitekta, ki velja za vodilno osebnost baročne arhitekture. Gradnja neobaročne stavbe je trajala 20 mesecev in stroški pa so bili veliko višji od predvidenih. Slavnostna otvoritev takratnega mestnega gledališča se je začela z uprizoritvijo Schillerjeve drame Wilhelm Tell, dan pozneje pa je bila na sporedu prva operna predstava, Wagnerjeva romantična opera Lohengrin.
Operna uprizoritev papeževega dela
15. 08. 1999 12.27
Delo z naslovom Zlatarjeva prodajalna, ki ga je v mladosti napisal papež Janez Pavel II., bo uprizorjeno kot opera. Premiera bo v kraju Viterbe, 50 kilometrov vzhodno od Rima. Zlatarjeva prodajalna je sestavljena iz dolgih monologov, katerih tema so razmišljanja o poroki. Po mnenju Rocca Familiarija, ki je napisal glasbo, je zlatar metaforična oseba, ki bi lahko predstavljala boga.
Mariborski balet na poletnem festivalu v Dubrovniku
19. 07. 1999 14.26
Na 50. poletnem festivalu v Dubrovniku sta danes in jutri, 19. in 20. julija, na prizorišču Gradac napovedani dve izvedbi predstave Tango v izvedbi baleta SNG Maribor v režiji in koreografiji Edwarda Cluga.
Milanska Scala v slogu 20. stoletja
16. 07. 1999 18.21
Novo sezono v milanski operni hiši La Scala bo letos zaznamovalo 20. stoletje. Sezono bo sicer otvorila Beethovnova opera o ljubezni in svobodi Fidelio iz 19. stoletja, sledilo pa bo kar 10 oper, ki so nastale v zadnjem stoletju.
Aida odprla operno sezono v Veroni
26. 06. 1999 18.02
Z uprizoritvijo Verdijeve Aide se je v Veroni v petek odprla operna sezona. Kakih 15.000 gledalcev je nastopajoče nagradilo z bučnim aplavzom. Za edinstveno vzdušje v areni je sinoči poskrbelo tudi na tisoče sveč. Veronska arena je vsako leto prizorišče opernega dogajanja, ki privabi na stotisoče ljudi. ''Zmagoviti sprevod antikičaste Aide'', je zapisal italijanski časnik Corriere della Sera. Verdijevo klasično delo Aida je že prevečkrat doživelo ''slabe uprizoritve'' z drugo- in tretjerazrednimi pevci, je menil dirigent Daniel Oren. ''Čas, ko so ljudje prihajali v areno gledat, ne pa poslušat, je mimo,'' je še dodal Oren. Režiser Pier Luigi Pizzi je oder oblekel v kobaltno modro in sivo barvo. Operna sezona v Veroni bo trajala do 29. avgusta, na programu pa so še Bizetova Carmen, Puccinijevi Madame Butterfly in Tosca ter Vesela vdova Franza Leharsa. 12. avgusta je predviden gala koncert z znamenitim tenoristom Placidom Domingom.
1. julija v Jeruzalemu Verdijev Requiem milanske Scale
28. 05. 1999 12.08
Milanska operna hiša Scala bo 1. julija v Jeruzalemu priredila velik koncert - uprizorila bo Verdijev Requiem pod taktirko maestra Riccarda Mutija. Koncert bo potekal v okviru prestižnega ravennskega glasbenega festivala (Ravenna Festival), ki ga vsako poletje priredijo v tem severovzhodnem italijanskem mestu. Zadnja tri leta se festival za en večer pod geslom Poti prijateljstva preseli v mesto ''antičnih ozemelj Bizanca''. Dirigent Muti je tako leta 1997 vodil orkester in zbor milanske Scale v Sarajevu, minulo leto pa sta filharmonični orkester iz Ravenne in zbor milanske Scale nastopila v Bejrutu.
UNESCO zbira sredstva za obnovo Bolšoj teatra
16. 05. 1999 18.07
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je začela kampanjo zbiranja sredstev za obnovo svetovno znanega ruskega gledališča Bolšoj. Generalni direktor UNESCA Federico Mayor je poudaril, da je potrebno ta simbol ruske kulture čimprej restavrirati in da so v ta namen odprli poseben račun. K prispevkom je pozval ruske podjetnike in gledališča po svetu, zahvalil pa se je tistim, ki so sredstva že podarili. Med njimi so bili tudi operna pevka Montserrat Caballe, igralec Peter Ustinov in koreograf Maurice Bejart. Umetniški direktor gledališča Vladimir Vasiljev je povedal, da za restavriranje poslopja potrebujejo 200 milijonov dolarjev. Čeprav so nedavno restavrirali fasado Bolšoj teatra, ki ga je leta 1856 zgradil arhitekt Albert Cavos, zgradba kaže vidne znake propadanja. Večji del kovinske strukture je iz leta 1870, električno napeljavo pa so nazadnje popravili leta 1935.