opozarja
Volilni zbor Nove stranke
19. 09. 2000 00.00
Zunajparlamentarna Nova stranka je na volilnem zboru, najvišjem predstavniškem telesu stranke, potrdila kandidatne liste - v vseh volilnih enotah bo imela predvidoma 65 kandidatov, od teh le 23 moških, in volilni program stranke. Na listo so uvrščeni tudi posamezniki iz Nacionalne stranke dela, njen predstavnik je ajdovski župan Marjan Poljš ak, dela Demokratske stranke ter gibanja krščanskih socialistov. Nova stranka se zavzema za čim večjo udeležbo žensk v slovenskem političnem prostoru, zagotovitev možnosti za kakovostno izobrazbo, enakopraven vstop Slovenije v EU in vojaško nevtralno Slovenijo, nasprotuje pa vstopu naše države v zvezo NATO. Med njenimi programskimi izhodišči je na prvem mestu zavzemanje za politiko enakih možnosti, med prioritetami pa so še: takojšnji začetek reševanja perečih socialnih problemov alkoholizma, neustrezne kazenske zakonodaje, ki storilce nasilnih dejanj premilo kaznuje, in slabe mreže socialnih institucij, ki ne zagotavlja ustrezne strokovne pomoči, poleg tega pa stranka opozarja še na odsotnost nacionalnega programa za reševanje problema samomorilnosti.
Zapore ostajajo
18. 09. 2000 00.00
Norveški avtoprevozniki so v velikem delu države danes zaustavili oskrbo z bencinom. O zaporah cest poročajo tudi na Finskem, na Švedskem in v Izraelu, v Belgiji pa več tisoč delavcev stavka, da bi dosegli znižanje cen kurilnega olja. Protestne akcije so potekale tudi v številnih mestih po Franciji.
Urad za žensko politiko se ne strinja
15. 09. 2000 00.00
Urad za žensko politiko se ne strinja s 96. členom predloga novega zakona o delovnih razmerjih, ki med razlogi za redno odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca predvideva tudi osebni razlog. Slednji je podan, če delavec zaradi svojega vedenja, pomanjkanja znanja ali zmožnosti ali zaradi neizpolnjevanja posebnih pogojev, določenih z zakonom, ni sposoben izvrševati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kučan poslal pismo Podobniku
11. 09. 2000 00.00
Ob končnem poročilu preiskovalne komisije DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine je predsednik republike Milan Kučan danes poslal predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku pismo, v katerem ga naproša, naj se poslanci seznanijo z njegovim stališčem do neresničnih očitkov, ki jih je v sklepnem poročilu izrekla Pukšičeva preiskovalna komisija.
Evro je podcenjen
08. 09. 2000 00.00
Gospodarski položaj v Evropski uniji je z izjemo nekaterih težav odličen, je v pogovoru za madridski El Mundo povedal evropski komisar za gospodarska vprašanja Pedro Solbes Mira. Dodal je, da je evro v primerjavi z dolarjem nedvomno podcenjen.
Protesti in blokade v Franciji
07. 09. 2000 00.00
Po neuspehu prvega kroga pogajanj med združenji francoskim kmetov in vlado v Parizu glede davčnih olajšav v zameno za visoke cene goriva se je položaj danes še zaostril, še zlasti pred predorom pod Rokavskim zalivom, kjer so jezni kmetje skušali blokirati vzhod v predor med severno Francijo in Veliko Britanijo. Kmetje so napovedali, da bodo za nedoločen čas zaprli predor na francoski strani. Medtem se po vsej Franciji širijo protestne akcije avtoprevoznikov in taksistov. Do poldneva je francoska služba za nadzor cest naštela več kot 50 protestnih akcij in 102 zapori dovozov rafinerij in skladišč z gorivom s strani avtoprevoznikov in taksistov, kar je še povečalo težave z oskrbo goriva na bencinskih črpalkah. Stavko kmetov, avtoprevoznikov in taksistov so prvič močno občutili tudi na francoskih regionalnih letališčih. V Lyonu in Nici so morali zaradi pomanjkanja goriva odpovedati številne lete. Na stotine taksistov je ohromilo promet med pariškima letališčema Charles de Gaulle in Orly v smeri središča mesta, poleg tega pa tudi pomembno povezavo Pariz-Strasbourg.
Prvi dan Vrha tisočletja
07. 09. 2000 00.00
LDS o državnih interesih
01. 09. 2000 00.00
LDS opozarja, da je sedanja vladna politika v zvezi z razpravami o Avnojskih sklepih in avstrijsko-slovenskih odnosih zgrešena in nesprejemljiva, saj so v nevarnosti državni interesi. Prejšnja vlada je junija letos sprejela sklep, da lahko pogovori z Avstrijo o vprašanju denacionalizacije potekajo le v smislu pojasnjevanja slovenskih stališč. Slovenija se ne more in ne želi pogovarjati o ničemer, kar bi vodilo k reviziji povojne ureditve Evrope, je sklenila prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Drnovška, so sporočili iz LDS.
Sindikat slovenskih diplomatov o odpoklicu veleposlanikov
01. 09. 2000 00.00
Ob predlogu zunanjega ministra Lojzeta Peterleta za odpoklic veleposlanikov, ki jim je potekel mandat, in ob odgovoru predsednika republike Milana Kučana je sindikat slovenskih diplomatov danes opozoril, da gre v spornem primeru za pogodbene diplomate, razen enega, in da po zakonu pogodbeni diplomati ne morejo opravljati dolžnosti po izteku štiriletnega mandata.
Pikachu- otroški virus
28. 08. 2000 00.00
Na spletu se je pojavil nov virus, ki tokrat cilja na otroke. Virus je pripet elektronskemu sporočilu z naslovom "Pikachu Pokemon". Pikachu je eden od izredno popularnih likov Pokemona, Pokemoni pa so imaginarne "živalce", izredno popularne med otroki. Sporočilu je pripeta datoteka, ki, ko jo odprete, sproži animacijo, v kateri Pikachu izvaja vragolije na vašem zaslonu, obenem pa računalnik poskuša razposlati virus na vse naslove iz vašega elektronskega adresarja programa Microsoft Outlook, sproži pa se tudi program, ki vam ob ponovnem zagonu računalnika skuša izbrisati vse datoteke v mapah Windows in Windows/System.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Dražje iskanje pravice
23. 08. 2000 00.00
Danes je začela veljati novela zakona o sodnih taksah. Z njo se zvišujejo takse v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, znižujejo pa se denimo takse v zadevah socialnega varstva. Državni svet pa je zaradi povišanja taks v gospodarskih sporih napovedal pritožbo na ustavno sodišče.
SAS vztraja pri stavki
22. 08. 2000 00.00
Sindikat avtoprevoznikov Slovenije (SAS) po besedah podpredsednika sindikata Franca Bogataja s predstavniki ministrstva za promet in zveze ter gospodarske in obrtne zbornice nadaljuje z usklajevanjem osnutka novega zakona o prevozih v cestnem prometu ter skuša doseči dogovor o razdeljevanju dovolilnic. SAS med drugim predlaga, da bi sankcije in odgovornost za svoje delo morali nositi tudi delilci dovolilnic, obenem pa opozarja na neenakopravnost avtoprevoznikov na tržišču. Bogataj meni, da je le malo upanja za preklic za 11. september napovedane stavke avtoprevoznikov. SAS je vlogo za odobritev stavke poslal ministrstvu za notranje zadeve v začetku meseca. Ker jim je omenjeno ministrstvo odgovorilo, da ni pristojno za reševanje poslane vloge, pri tem pa po Bogatajevih besedah ni jasno zapisalo, kdo je odgovoren za reševanje njihove vloge, so ministrstvu včeraj poslali dopolnitev svoje vloge.
Nazadujemo pri rabi interneta?
06. 08. 2000 19.46
Po podatkih o rabi interneta v Sloveniji število aktivnih uporabnikov interneta pri nas zaostaja v primerjavi z drugimi državami. Nekateri poudarjajo, da razlogi za to tičijo v monopolu na trgu telekomunikacijskih storitev, ki ga država v zadnjih letih zagotavlja Telekomu. Drugi ob tem opozarjajo še na pomanjkanje državnih spodbud za razvoj tega področja.
Intel predstavil 1,13 GHz procesor
05. 08. 2000 10.57
Ameriški računalniški velikan Intel je predstavil novi procesor Pentium III, ki deluje hitreje od 1 GHz, s čimer je prehitel konkurenčno podjetje Advanced Micro Devices (AMD). Intelov novi procesor deluje s hitrostjo 1,13 GHz, kar pomeni da v 1 sekundi opravi 1,13 milijarde operacij. Intel in drugi proizvajalci procesorjev, ki jim ponavadi največ dobička prinesejo ravno procesorji najvišjega ranga, so zaradi novih tehnologij lahko pospešili izdelavo novih procesorjev. Večina obstoječih programov na trgu potrebuje precej nižje hitrosti procesorjev, kot jih nudijo najhitrejši, vendar pa bodo novi procesorji opazno pospešili igre in grafiko. Cena novega 1,13 GHz procesorja bo 990 dolarjev za dobave proizvajalcem računalnikov v paketih po 1000 kosov. Intel pa že zdaj opozarja, da bo na voljo le omejena količina.
Intel predstavil 1,13 GHz procesor
05. 08. 2000 00.00
Ameriški računalniški velikan Intel je predstavil novi procesor Pentium III, ki deluje hitreje od 1 GHz, s čimer je prehitel konkurenčno podjetje Advanced Micro Devices (AMD). Intelov novi procesor deluje s hitrostjo 1,13 GHz, kar pomeni da v 1 sekundi opravi 1,13 milijarde operacij. Intel in drugi proizvajalci procesorjev, ki jim ponavadi največ dobička prinesejo ravno procesorji najvišjega ranga, so zaradi novih tehnologij lahko pospešili izdelavo novih procesorjev. Večina obstoječih programov na trgu potrebuje precej nižje hitrosti procesorjev, kot jih nudijo najhitrejši, vendar pa bodo novi procesorji opazno pospešili igre in grafiko. Cena novega 1,13 GHz procesorja bo 990 dolarjev za dobave proizvajalcem računalnikov v paketih po 1000 kosov. Intel pa že zdaj opozarja, da bo na voljo le omejena količina.
Miloševiću bodo tiskali plakate v Avstriji
04. 08. 2000 21.30
Socialistična stranka jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića bo v Avstriji tiskala predvolilne plakate na visoko kakovostnem papirju, je sporočila srbska opozicija. Tudi stranka Jugoslovanske levice (JUL) Miloševićeve žene Mire Marković je za svoje potrebe naročila tiskanje barvnih plakatov na visoko kakovostnem papirju v neimenovani tiskarni v Avstriji, opozarja srbska opozicija.
Unicef opozarja pred množičnimi posvojitvami
01. 08. 2000 09.10
Nemška podružnica Sklada ZN za pomoč otrokom (Unicef) je včeraj posvarila pred vse številčnejšimi posvojitvami otrok, rojenih v nerazvitih državah, saj naj bi te že prerasle v ''trgovino z otroki''.
Samaranch obiskal Atene
27. 07. 2000 12.21
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch je v ponedeljek obiskal Atene, da bi si ogledal, kaj mora mesto še narediti za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2004. Izrazil je zadovoljstvo s tem, da so mestni prireditelji že nadoknadili velike zamude v organizaciji, vendar opozarja, da se s tem prireditelji še ne smejo zadovoljiti. ''Ne smejo se zadovoljiti z ničemer. Vse preizkušnje bodo opravili šele, ko bodo igre leta 2004 končane. Do takrat pa bodo morale Atene vsak dan opraviti nov test,'' je dejal Samaranch. MOK je mestnim prirediteljem maja letos dal na voljo 100 dodatnih dni, ko bodo morali nadoknaditi vse zaostanke v organizaciji. ''Menim, da bomo šele takrat dobili jasnejšo sliko o tem, kako Atene napredujejo,'' je povedal predsednik MOK. Samaranch je še opozoril, da morajo prireditelji še veliko postoriti na področju varnosti. Grški ministrski predsednik Costas Simits mu je že zagotovil, da Atene na tem področju delajo s polno paro. Senco dvoma na varnost je namreč vrgel junijski umor britanskega diplomata v grški prestolnici.
Burno o Ebnerjevem pismu
26. 07. 2000 20.28
Zunanji minister Lojze Peterle se je moral na današnji seji odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) soočiti s številnimi očitki na račun njegovega dela in predstavljanja Slovenije v tujini. Burno razpravo je sprožilo pismo sopredsedujočega skupnemu odboru slovenskega in Evropskega parlamenta, poslanca Michla Ebnerja, štirim predsednikom - slovenske države, DZ, vlade in ustavnega sodišča. V pismu Ebner opozarja, da na letošnje parlamentarne volite v Sloveniji ne bi smela pasti niti senca dvoma zaradi neuveljavitve referendumske odločitve in razsodbe ustavnega sodišča glede volilnega sistema. Več članov OMO je menilo, da je pismo nenavadno. Zunanji minister je na očitke odgovoril, da zanj pismo ni nenavadno in da je v povezavi s političnimi kriteriji za vstop v EU iz koebnhavnskega svežnja, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic in delovanje demokracije.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.
Zgodovinski teden za manjšino v Italiji
16. 07. 2000 13.46
Komentator tržaškega časnika Primorski dnevnik Bojan Brezigar v današnji izdaji piše, da bo iztekajoči se teden zagotovo ostal zapisan v zgodovini Slovencev v Italiji. Opozarja, da se je ozračje spremenilo in da je bila politika sodelovanja med državama učinkovita; to med drugim dokazuje dejstvo, da po sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici ni prišlo do protestov, v preteklosti že večkrat poznanih.
Razstava Anne Pontel v koprski Meduzi
13. 07. 2000 15.43
Razstava italijanske likovnice Anne Pontel z naslovom Holiday set začenja cikel štirih razstav z naslovom Moja in druge zgodbe v koprskih galerijah Meduza in Loža. Pontelova iz Cervignana bo jutri zvečer v Meduzi razstavila predimenzionirana plastična oblačila in modne dodatke - torbice, klobuke, dežnike , za katere je dobila navdih pri Barbiki, najbolj slavni punčki- igrački na svetu. Po mnenju kustodinje Majde Božeglav Japelj umetnica svoje stvaritve interpretira z veliko mero ironije ter neobremenjenega ustvarjalnega zanosa.
Gledališki festival Meja na reki
11. 07. 2000 14.02
V Gornji Radgoni in avstrijski Radgon se bo letos že šestič odvijal avstrijsko-slovenski gledališki festival <I>Meja na reki</I>. Naslov letošnje prireditve, ki bo potekala od 16. do 30. julija, <I>je Zadnja postaja: Hrepenenje</I>, ki opozarja na sosednji regiji, ki sta ločeni, a vendarle povezani.
Jelinčič pisal poslancem
10. 07. 2000 14.09
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje glede strategije spodbujanja gospodarstva na demografsko ogroženih območjih, v kateri opozarja na ravnanje koprske davčne uprave oziroma njenega direktorja Franca Berganta, ki podjetju Radiel iz Koštabone na demografsko ogroženem območju ne prizna zakonsko določenih davčnih olajšav.
Šolsko ministrstvo eden večjih investitorjev
10. 07. 2000 10.26
Kakovostno izobraževanje med drugim omogoča tudi kakovostno opremljen šolski prostor, opozarja državni sekretar za investicije na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko, ki hkrati še izpostavlja, da je šolsko ministrstvo eden večjih investitorjev v državi.
Varnostni svet opozarja talibane
07. 07. 2000 11.23
Varnostni svet ZN je sinoči zahteval, da sprte strani v Afganistanu brez pogojev in odlašanja obnovijo pogajanja pod pokroviteljstvom ZN. VS ZN je talibanski režim obtožil, da ozemlje, ki ga nadzoruje, uporablja za urjenje teroristov in poskuse destabilizacije drugih držav. Pri tem je VS ZN še zagrozil, da je mogoče v prihodnje pričakovati nove ukrepe proti talibanom. Leta 1999 je VS ZN zamrznil finančna sredstva Afganistana v tujini in prepovedal zračni promet s to državo.
SNS zahteva sklic izredne seje OMO
06. 07. 2000 11.28
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je danes predsedniku odbora državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) Jelku Kacinu v imenu poslanske skupine SNS poslal zahtevo za sklic izredne seje OMO, na kateri naj bi obravnavali izjave slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta glede sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Putin opozarja na pomanjkanje discipline
06. 07. 2000 10.47
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je sinoči nepričakovano obiskal rusko vojaško oporišče v Mozdoku v Severni Osetiji, kjer je rusko vojaško oporišče na severnem Kavkazu, je po nujnem srečanju s političnimi in vojaškimi predstavniki v Čečeniji, v zvezi z nedavnimi izgubami v ruskih vrstah zaradi samomorilskih napadov čečenskih upornikov v tej severnokavkaški republiki, opozoril na pomanjkanje discipline med ruskimi vojaki.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.