opozicija
Koštunica začel s kampanjo
31. 08. 2000 00.00
Pukšičeva komisija potrdila končno poročilo
29. 08. 2000 00.00
Pukšičeva komisija, ki je več kot dve leti preiskovala zlorabe javnih pooblastil med lastninjenjem, zlasti v Elanu in Smeltu, je danes vendarle potrdila končno poročilo in sprejela sklep, da se je CK ZKS nezakonito financiral s sredstvi delovnih organizacij preko črnih računov in dvigovanjem gotovine ter prelivanjem financ preko organizacij sumljivega porekla v tujini, ki so bile ustanovljene z namenom pranja denarja. Opozicija je poročilo že razglasila za konstrukt, utemeljen na številnih ugibanjih, ponarejenih dokumentih in lažnih izpovedih neverodostojnih prič. Kljub temu večina med trinajstimi predlogi sklepov ni potrdila le enega: tistega, ki bi politično odgovornost zaradi zastaranja številnih primerov gospodarskega kriminala naprtil Janezu Drnovšku in Meti Zupančič. Sicer pa je ob splošnih ugotovitvah, da prejšnja slovenska oblast ni bila demokratična in da organi pregona niso uspešno preganjali najhujših primerov kraje družbenega premoženja, komisija med drugim sklenila še, da je zaradi ravnanja sodnika Šubica zastaral kazenski pregon zoper Aljančiča in Kodra, da je Kučan pred preiskovalno komisijo spreminjal navedbe ter da se je partijski centralni komite nezakonito financiral s pomočjo črnih računov v podjetjih in pranjem denarja v tujini. Pukšič je dognanja komisije razglasil za veliko politično zmago. Poročilo in sklepe pa mora potrditi še državni zbor. Dokumenta naj bi skupaj z odklonilnim ločenim mnenjem Sama Bevka obravnaval na svoji zadnji seji v tej sestavi.
Prvi libanonski volivci oddali glasove
27. 08. 2000 00.00
V Libanonu, kjer danes potekajo delne parlamentarne volitve, so svoje glasove oddali prvi volivci, in sicer na severu države in na območju libanonskega gorovja. Približno 1,3 milijona volilnih upravičencev med 268 kandidati izbira poslance za 63 od 128 mest v libanonskem parlamentu. Za varen potek volitev, ki se bodo končale ob 18. uri po lokalnem času, skrbi kakih 10.000 vojakov in 7000 policistov. Drugi del volitev bo 3. septembra, ko bodo volili na območju Bejruta ter na jugu in vzhodu države.
"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.
Beloruska opozicija poziva k bojkotu volitev
16. 08. 2000 00.00
Voditelji štirih glavnih opozicijskih strank v Belorusiji so danes sporočili, da bodo sprožili kampanjo za bojkot parlamentarnih volitev 15. oktobra, ki po njihovem mnenju ne bodo svobodne in poštene. Po besedah predsednika stranke Civilna zveza Anatolija Lebedka so kampanjo sprožili za prevzem politične pobude in zato, da beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ne bi imel nobene možnosti za okrepitev svojega položaja pred predsedniškimi volitvami.
Poziv Demokratične opozicije Srbije Draškoviću
07. 08. 2000 11.56
Demokratična opozicija Srbije je sinoči pozvala vodjo Srbskega gibanja obnove (SPO) Vuka Draškovića k dogovoru o predsedniškem kandidatu in o enotnem nastopu na vseh volitvah, ki bodo 24. septembra v ZR Jugoslaviji.
Mihajlović uradni kandidat SPO
06. 08. 2000 00.00
Glavna srbska opozicijska stranka Srbsko gibanje obnove (SPO) Vuka Draškovića je uradno za kandidata stranke na predsedniških volitvah 24. septembra imenovalo župana Beograda Vojislava Mihajlovića.
Mihajlović uradni kandidat SPO
06. 08. 2000 00.00
Glavna srbska opozicijska stranka Srbsko gibanje obnove (SPO) Vuka Draškovića je uradno za kandidata stranke na predsedniških volitvah 24. septembra imenovalo župana Beograda Vojislava Mihajlovića.
Drašković kandidat za predsednika?
05. 08. 2000 18.06
Vodja Srbskega gibanja prenove (SPO) Vuk Drašković v pogovoru za nemški tednik Der Spiegel ni izključil možnosti, da bi se na predsedniških volitvah v ZRJ 24. septembra pomeril s sedanjim predsednikom države Slobodanom Miloševićem.
Miloševiću bodo tiskali plakate v Avstriji
04. 08. 2000 21.30
Socialistična stranka jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića bo v Avstriji tiskala predvolilne plakate na visoko kakovostnem papirju, je sporočila srbska opozicija. Tudi stranka Jugoslovanske levice (JUL) Miloševićeve žene Mire Marković je za svoje potrebe naročila tiskanje barvnih plakatov na visoko kakovostnem papirju v neimenovani tiskarni v Avstriji, opozarja srbska opozicija.
Vladna kriza v Izraelu
03. 08. 2000 17.29
Izraelski premier Ehud Barak se spopada z novo vladno krizo. Potem ko je iz njegove vlade izstopil vplivni zunanji minister David Levy, so opozicijske stranke v prvem branju izglasovale še predčasne parlamentarne volitve. Levy je odstopil zaradi nestrinjanja s premierom Barakom, ki mu očita, da je na pogajanjih v Camp Davidu Palestincem preveč popuščal.
Opozicija o kadrovskih zamenjavah
03. 08. 2000 08.07
Slovensko opozicijo vnovič razburjajo kadrovske zamenjave. V Združeni listi in Liberalni demokraciji Slovenije jim pravijo kar čistke, ogorčeni pa so, ker naj bi vlada z nedavnimi potezami posegla tudi v nepolitične ustanove.
Albrightova za udeležbo na volitvah
01. 08. 2000 16.48
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v Rimu pozvala srbsko opozicijo k udeležbi na septembrskih volitvah. ''Pomembno je, da se demokratična opozicija v Srbiji zedini in enotna sodeluje na volitvah,'' je dejala Albrightova po pogovoru z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem. Po njenem mnenju so volitve priložnost za opozicijo, da se poenoti, kar bi ta tudi morala storiti, prav tako pa bi morala predlagati skupnega kandidata.
Razširili beli seznam podjetij iz Srbije
27. 07. 2000 13.56
Evropska komisija v Bruslju je napravila seznam novih 52 srbskih družb, ki naj bi se pridružile t.i. belemu seznamu 190 podjetij iz Srbije, za katere ne veljajo sankcije EU proti ZRJ, je poročala agencija Beta. Komisija zaenkrat imen teh družb ne namerava objaviti, ampak se bo poprej ''neposredno posvetovala'' z njihovimi lastniki, da bi tako izvedela, ali želijo biti uvrščene na beli seznam.
35. kongres španskih socialistov
23. 07. 2000 19.42
Na 35. kongresu španskih socialistov (PSOE) so za novega predsednika stranke izvolili 39-letnega poslanca Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera in 23-članski izvršilni odbor stranke, ki ga je izbral novi predsednik. Častni predsednik PSOE je postal Manuel Chaves, ki je vodil stranko po odstopu nekdanjega predsednika Joaquina Almunie po porazu na parlamentarnih volitvah marca letos.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.
Srečanje Črnogorcev in srbske opozicije
15. 07. 2000 10.09
Vladajoče črnogorske stranke, naklonjene reformam, in srbska opozicija so se na srečanju na Svetem Štefanu izrekle za skupno demokratično državo. Za dosego tega cilja pa bodo nujne miroljubne in demokratične spremembe ustave ZRJ, ki bodo odražale interes obeh republik, so poudarili udeleženci srečanja v sporočilu za javnost.
Črna gora tik pred vojno?
14. 07. 2000 12.09
Črnogorska tiskovna agencija Montenafax je včeraj poročala, da so bile minuli petek, ko je črnogorski parlament razpravljal o nedavno sprejetih spremembah jugoslovanske ustave, jugoslovanske vojaške enote v Podgorici v polni bojni pripravljenosti. Generali, zvesti predsedniku Slobodanu Miloševiću, naj bi pripravili vse potrebno za prevrat v Črni gori, je še poročala agencija, sklicujoč se na vojaške kroge.
O prihodnosti ZRJ na Svetem Štefanu
12. 07. 2000 18.06
Predstavniki srbske opozicija in črnogorske vladne koalicije se bodo v petek sestali na Svetem Štefanu na pogovorih o prihodnosti ZR Jugoslavije. Povod za srečanje so pred tednom dni sprejete spremembe jugoslovanske ustave, osrednja tema pogovorov pa bo morebitno sodelovanje strank na parlamentarnih volitvah. Na srečanje je Demokratska stranka socialistov (DPS) danes povabila Mila Đukanovića.
Prestavljen predlog o referendumu
12. 07. 2000 09.00
Po pričakovanjih bi parlament včeraj moral vsaj začeti z obravnavo dveh tem, povezanih z jesenskimi volitvami. Prva je pobuda skupine poslancev za omembo proporcionalnega volilnega sistema v ustavi, druga pa odgovor predsedniku države v zvezi z njegovim vprašanjem, kdaj naj razpiše volitve. A poslanci so se včeraj bolj kot s tema temama ukvarjali s proceduralnimi zapleti. Še največ dela so opravili na Komisiji za ustavne spremembe in volilni sistem, kjer jim je zakonodajni minister Tone Jerovšek predstavil vladni predlog referenduma. Z njim bi volilci mimo parlamenta odločili, po katerem sistemu voliti v bodoče.
Razpad Barakove koalicije?
10. 07. 2000 19.29
Tik pred bližnjevzhodnim vrhom, ki se bo jutri začel v ameriškem Camp Davidu, koaliciji izraelskega premiera Ehuda Barak grozi razpad. Potem, ko je včeraj v znak protesta proti vrhunskemu srečanju odstopil izraelski notranji minister Nathan Šaransky, so svoj odstop napovedali še štirje ministri najpomembnejše Barakove koalicijske partnerice, stranke Šas, v kateri so predvsem predstavniki ortodoksnih Judov, poročata izraelski državni in vojaški radio.
Parlamentarna kriza v Izraelu
10. 07. 2000 19.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes v knesetu poudaril, da ima ''jasen mandat ljudstva'', da poskuša najti rešitev spora s Palestinci. V knesetu so sicer poslanci začeli razpravo o nezaupnici vladi, ki jo je zaradi načrtovanega Barakovega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom na vrhu v Camp Davidu vložila desno usmerjena opozicija. Nezaupnico je vložila glavna opozicijska stranka Likud zaradi ''Barakovih popuščanj Arafatu še pred začetkom vrha'', ki naj bi se začel jutri v Camp Davidu pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona. Barak je v knesetu kljub stalnim prekinitvam opozicijskih poslancev večkrat poudaril, da ima njegova vlada jasen mandat. Povedal je, da namerava še danes iz združenega Jeruzalema, ''večne prestolnice Izraela'', odpotovati v Camp David, da bi končal mirovniško delo, ki sta ga začela Menahem Begin in Jicak Rabin. Nekdanji premier iz stanke Likud Menahem Begin je leta 1978 v Camp Davidu sklenil zgodovinsko premirje s takratnim egiptovskim predsednikom Amurjem al-Sadatom, Jicak Rabin pa je leta 1993 z Arafatom v Oslu podpisal sporazum o avtonomnih palestinskih ozemljih. Barak je še poudaril, da v Camp David ne odhaja sam, temveč ga spremljata dva milijona ljudi, ki so njegovo vlado privedli na oblast, to je državljanov, ki si želijo miru.
Črnogorska opozicija obsoja nastop v ZN
25. 06. 2000 14.26
Visoki funkcionar Socialistične narodne partije (SNP) Dragan Koprivica je dogajanje v zvezi z minulo sejo Varnostnega sveta Združenih narodov imenoval ''še eno prevaro črnogorskega režima'', piše podgoriška Pobjeda. Ta režim je sporočil, pojasnjuje Koprivica, da se je šef črnogorske diplomacije Branko Lukovac udeležil seje VS ZN, pozabil pa je povedati najbolj pomembno stvar, namreč da je bil Lukovac član delegacije Slovenije.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Policija preprečila opozicijsko zborovanje
25. 06. 2000 11.51
Srbska policija je sinoči s silo preprečila opozicijsko zborovanje v industrijskem mestu Leskovac na jugu Srbije. Na osrednjem mestnem trgu so se spopadli pripadniki močno oboroženih posebnih enot policije in nasprotniki režima, je poročal neodvisni beograjski radio Index. Policija je pri tem aretirala več pripadnikov opozicijskega gibanja Odpor in drugih opozicijskih strank. Opozicija je zborovanje sklicala zaradi več aretacij nasprotnikov režima. V Srbiji so namreč v minulih mesecih aretirali več kot tisoč članov opozicije, med njimi tudi mnogo mladoletnih.
ZLSD za močno in organizirano opozicijo
08. 06. 2000 18.19
K odgovornemu delu nove vlade v korist državljanov lahko po prepričanju Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) pomembno prispeva tudi močna in organizirana opozicija. Zato je danes vodja poslanske skupine ZSLD Miran Potrč po jutranji seji kolegija predsednika stranke Boruta Pahorja vodjem poslanskih skupin LDS, DeSUS in SNS Tonetu Anderliču, Antonu Delaku in Zmagu Jelinčiču poslal pismo, v katerem jih vabi k sodelovanju. ZLSD predlaga oblikovanje koordinacije poslanskih skupin opozicijskih strank, s čimer bi omogočili skladnejše, predvsem pa uspešnejše in učinkovitejše delovanje opozicije.
Draškovićeva SPO gre svojo pot
07. 06. 2000 21.34
Srbsko gibanje obnove (SPO) Vuka Draškovića se v prihodnje ne bo več udeleževalo sestankov t.i. združene opozicije, so sporočili iz štaba stranke in ponovili, da bodo bojkotirali volitve.
LDS bo resna in dostojna opozicija
07. 06. 2000 21.32
Liberalna demokracija Slovenije bo resna in dostojna opozicija, sta v prvih odmevih po izvolitvi nove slovenske vlade poudarila generalni sekretar stranke Gregor Golobič in vodja poslanske skupine Tone Anderlič. Jesenske volitve pa bodo po njunih besedah postavile razmerja, ki ne bodo odvisna le od enega ali dveh glasov; in zato računajo na, da se bo LDS vrnila v vlado.
Drugi krog volitev v Peruju
28. 05. 2000 19.17
V Peruju se je začel drugi krog predsedniških volitev. Dosedanji predsednik Alberto Fujimori je edini kandidat, potem ko je njegov nasprotnik Alejandro Toledo iz protesta zaradi nepravilnosti umaknil svojo kandidaturo. Poznavalci ne izključujejo možnosti, da bi lahko prišlo do demonstracij nasprotnikov Fujimorija, ki državi že deset let vlada s trdo roko.
Opozicijsko zborovanje ni uspelo
28. 05. 2000 09.31
Včerajšnjega protestnega zborovanja, ki ga je organizirala srbska opozicija, se je udeležilo >>le<< 15.000 ljudi, čeprav so organizatorji napovedovali veliko večjo udeležbo. Mnogi menijo, da je nizka udeležba posledica neučinkovitosti kampanje za odstavitev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, zaradi osipanja navzočih pa je svoj nastop odpovedalo kar sedem opozicijskih voditeljev.