orbitalni
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Začeli priprave na iztirjenje Mira
07. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so se začeli pripravljati na iztirjenje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Vesoljski strokovnjaki preverjajo sisteme postaje, ki jih bodo uporabljali v času operacij potrebnih za znižanje orbite Mira in njegovo iztirjenje. Najprej so preizkusili sistem nadzora delovanja krmilnih raketnih motorjev s pomočjo katerih morajo postajo pred njenim spustom v ozračje pravilno usmeriti. Mir nameravajo po 8. marcu potopiti v Tihem oceanu. Doslej je veljalo, da bodo orbitalni kompleks, ki ima skupno maso 137 ton, začeli iztirjati v začetku marca in operacijo končali do 6. marca.
Zapleti pri poskusu usmerjanja Mira
18. 01. 2001 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Valerij Lindin je sporočil, da vsi sistemi na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir znova delujejo. Glavni računalnik postaje Mir so uspeli vključiti in ga nalagajo s programsko opremo. Nalaganje, ki je mogoče le v kratkih presledkih, ko imajo z Mirom zvezo, bo zato trajalo do 1.00 zjutraj po srednjeevropskem času. Vesoljske postaje še vedno ne morejo usmerjati.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Kitajci pripravili novo vesoljsko ladjo
06. 07. 2000 08.33
Kitajska je praktično pripravljena na izstrelitev izpopolnjene inačice vesoljske ladje vrste shenzhou, poroča kitajski tisk. Prva kitajska vesoljska ladja Shenzhou je novembra lani 14-krat obkrožila Zemljo in pristala na področju Notranje Mongolije na ozemlju Kitajske.
Sojuz TM-30 pristal v Kazahstanu
16. 06. 2000 22.10
Po skoraj 73 dneh se je danes v Kazahstanu uspešno končal prvi privatno financirani vesoljski polet s človeško posadko. Pristajalni odsek ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-30 s kozmonavtoma Sergejem Zaljotinom in Aleksandrom Kalerijem, ki sta delala na orbitalni znanstveni postaji Mir, je pristal 40 kilometrov jugovzhodno od Arkalika.
Že letos v vesolju prvi turist?
20. 05. 2000 09.00
Ruski dnevnik Kommersant v članku Na Mir bodo izstrelili italijanskega turista piše, da je bil med rusko-ameriško družbo MirCorp in hčerinsko italijansko družbo Italia-Mir v Torinu v četrtek podpisan sporazum o prvem turističnem poletu na orbitalni kompleks Mir. Po sporazumu naj bi prvi vesoljski turist postal 37-letni inženir iz Torina Carlo Viberti. V novembru bo za vsega 10 milijonov dolarjev uresničil 10-dnevno potovanje na Mir, trdi ruski časnik. Družba MirCorp novice za zdaj še ni potrdila.
Izstrelitev nove posadke na Mir preložili
03. 03. 2000 18.45
Izstrelitev nove posadke vesoljcev proti ruski orbitalni znanstveni postaji <A HREF=http://liftoff.msfc.nasa.gov/temp/mir_loc.html target=_blank> Mir</A>, načrtovano za 31. marec, so zaradi tehničnih razlogov odložili do 3. aprila. Mir je brez posadke od avgusta lani.
Miru spet zvišali orbito
10. 02. 2000 08.11
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so z vžigom motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progress M1-1, ki je združena s postajo, v skladu z načrtovanim obiskom posadke ruskih vesoljcev danes ponovno zvišali orbito.
Minotaur ostal na izstrelišču
15. 01. 2000 20.15
Na ameriškem vesoljskem izstrelišču Vandenberg v Kaliforniji so danes dvakrat zaman poskušali izstreliti prvo novo nosilno raketo ameriškega vojaškega letalstva minotaur, ki bi morala utiriti več manjših satelitov.
V desetem poskusu Discovery le poletel proti Hubblu
20. 12. 1999 11.44
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med osedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
Uspešen simpozij o Hermanu Potočniku - Noordungu
11. 09. 1999 11.27
V Mariboru se je popoldne končal prvi mednarodni znanstveni simpozij o Hermanu Potočniku Noordungu. Dvodnevni seminar je organizirala mariborska univerza v počastitev 70-letnice prvega natisa Potočnikove kjige Problem vožnje po vesolju, udeležili pa so se ga nekateri najvidnejši strokovnjaki za vesolje iz ZDA in Rusije, med njimi Jurij Mihajlovič Baturin.
Mir: za okvaro kriv operater na Zemlji
03. 08. 1999 19.53
Vesoljci na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se po ponedeljkovi priključitvi novega računalnika ukvarjajo z obnavljanjem običajnega načina usmerjanja postaje. Sprožili so ciklogram drevišnje postopne priključitve električnih motorjev za obračanje postaje.
Avdejev nov vesoljski rekorder
24. 07. 1999 19.28
Ruski vesoljec Sergej Avdejev je včeraj ob 3. uri po srednjeevropskem času dosegel rekord v dolžini bivanja v vesolju.
Bogata žetev pšenice na postaji Mir
22. 07. 1999 19.49
Rusko-francoska posadka vesoljcev na orbitalni znanstveni postaji Mir je prvikrat požela pšenico, ki je zrasla iz prej posajene pšenice.
Proti Miru izstrelili zadnjo tovorno ladjo
16. 07. 1999 21.41
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 18.37 in 33 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Tretja stopnja rakete je približno osem minut in pol kasneje na pot proti orbitalni znanstveni postaji Mir uspešno utirila novo rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-42, verjetno zadnjo tovorno ladjo za oskrbo ruske postaje.
Odtekanje zraka z Mira ne bo ogrozilo vesoljcev
12. 07. 1999 18.28
Tričlanska rusko-francoska posadka na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se zaradi odtekanja zraka ne bo predčasno vrnila na Zemljo, trdijo v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Orbito Mira spet zvišali
30. 04. 1999 18.56
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so spet zvišali višino tira.
Slovensko značko je poslal na Zemljo
18. 04. 1999 20.01
Vodja Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi in nekdanji kozmonavt Vladimir Solovjov se spominja slovenske značke, ki je bila z njim v vesolju pred 15 leti. ''Seveda se spominjam značke, saj sem jo sam poslal na Zemljo,'' je za STA povedal Solovjov.
Napovedovanje potresov na zemlji iz vesolja?
04. 03. 1999 08.33
Ruski in slovaški kozmonavt, Genadij Padalka in Ivan Bella, ki sta se 28. februarja vrnila na Zemljo, sta novinarjem pripovedovala o izjemnih poskusih, opravljenih na orbitalni znanstveni postaji Mir.
Izstreljen ruski sojuz U
20. 02. 1999 14.31
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 5.18 in 1,187 sekunde po srednjeevropskem času uspešno izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Raketa je na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM-29 z rusko-francosko-slovaško posadko.
Kozmonavta sta med sprehodom utirila maketo Sputnika 1
11. 11. 1998 08.27
Kozmonavta 26. glavne odprave na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir Genadij Padalka in Sergej Avdejev sta davi ob 2.18 po srednjeevropskem času, ko se je zaprla izstopna loputa, uspešno zaključila vesoljski sprehod, na katerega sta odšla sinoči po odprtju lopute ob 20.24 po srednjeevropskem času.
Ariane 44L uspešno utirila dva evropska satelita
06. 10. 1998 09.26
Zgodaj davi, 51 minut po polnoči po srednjeevropskem času, so v Francoski Gvajani v Južni Ameriki uspešno izstrelili 111. evropsko nosilno raketo vrste ariane. Ariane 44L je v začasni eliptični orbiti utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: Eutelsatov Eutelsat-W2 in Sirius-3 za švedsko družbo NSAB.
Vesoljski sprehod v poškodovanem modulu Spekter
16. 09. 1998 11.21
Ruska kozmonavta Genadij Padalka in Sergej Avdejev, ki že mesec dni bivata na orbitalni znanstveni postaji Mir, sta ponoči izvedla približno 30-minutni vesoljski sprehod v modulu Spekter. Cilj sprehoda, ki se je začel sinoči nekaj minut po 22. uri po srednjeevropskem času, je bil izboljšanje oskrbe Mira z električno energijo. Kaže, da je bil sprehod, ki bi po načrtu moral trajati dve uri in 57 minut, zelo uspešen in se je zato končal predčasno. Vesoljca sta v modulu hitro priključila dva električna kabla sistema za usmerjanje plošč sončnih celic k soncu, tretji kabelski priključek pa sta pritrdila tesneje, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.