organizmi
Gensko spremenjena hrana še brez nadzora
17. 12. 2001 00.00
O neurejenih razmerah na področju pridelave in označevanja gensko spremenjenih živil v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije <strong>Bredo Kutin</strong>.
Gensko spremenjene hrenovke vznemirjajo
19. 07. 2002 00.00
Polemika o gensko spremenjenih hrenovkah se nadaljuje. Jata trdi, da njihovi proizvodi niso gensko spremenjeni, saj imajo zagotovila vseh dobaviteljev surovin, da v njih ni gensko spremenjenih organizmov.
Jata zavrača očitke
18. 07. 2002 00.00
Jata je ponovno zavrnila navedbe Zveze potrošnikov Slovenije o vsebnosti gensko spremenjenih organizmov v njenih vegetarijanskih hrenovkah in zagotovila, da so njeni izdelki povsem neoporečni.
Skupni imunski sistem
23. 05. 2002 00.00
Prvi organizmi na zemlji so razvili strategijo obrambe pred virusi, še preden se je narava razdelila na rastlinski in živalski svet. Pri današnjih rastlinah, živalih in ljudeh zaščita pred virusi temelji na mehanizmih, ki so bili razviti že v tistem času, torej je imunski sistem istega izvora.
Strožji pogoji za gensko spremenjene organizme
15. 05. 2002 00.00
Belgijska vlada bo zaostrila postopke izdaje dovoljenj za nove gensko spremenjene organizme (GSO). Doslej izdana dovoljenja po mnenju ministrstva za okolje niso upoštevala vseh strokovnih mnenj.
Dvom v varnost te stroke
22. 01. 2002 00.00
Biotehnologija z genskim inženiringom kot svojim novim orodjem je nedvomno do sedaj najusodnejši korak v razvoju uporabe dosežkov znanosti o življenju. Sposobnost manipuliranja s samo zasnovo življenja nam ostro postavlja številna vprašanja, od filozofskih, socialnih, etičnih in religioznih, do pravnih, političnih in moralnih dilem.
Strah je odveč
22. 01. 2002 00.00
Gensko spremenjena (GS) hrana je seveda med nami. Po grobih ocenah GS hrano vsak dan uživa že kake pol milijarde ljudi. Zapirati trg pred GS hrano lahko potrošnikom le škoduje.
Devalvacija argentinskega pesa
07. 01. 2002 00.00
V okviru gospodarskih reform je argentinska vlada za 30 odstotkov devalvirala nacionalno valuto peso. Peso je bil od leta 1991 izenačen z ameriškim dolarjem.
Za ureditev področja gensko spremenjenih živil
17. 12. 2001 00.00
Urad za varstvo potrošnikov opozarja, da Slovenci o genetsko spremenjeni hrani vemo premalo, saj uvoz in prodaja gensko spremenjenih organizmov pri nas še nista zakonsko urejena.
Papir brez sekanja dreves
03. 11. 2001 00.00
Bakterije so proizvajalke »papirja prihodnosti«, trdijo raziskovalci School of Biological Sciences z univerze v Teksasu.
Antraks ali vranični prisad
10. 10. 2001 00.00
Odgovori na nekaj pogostih vprašanj o bakteriji antraks in obolenju vranični prisad, ki so jih pripravili na Centru za nadzor širjenja bakterij in mikotičnih obolenj v ZDA.
Iz morja pet ton smeti
04. 06. 2001 00.00
Konec tedna so se slovenski potapljači že sedmič udeležili ekološke akcije "Biser pod soncem, pod morjem biser" in iz morja pobrali približno pet ton smeti. V preteklih šestih letih so se potapljači v okviru te akcije, ki jo organizirata podjetje Virgo.com in potapljaški klub Norik Sub iz Ljubljane, potopili že več kot dvatisočkrat, pri tem pa iz morja prinesli dobrih 110 ton smeti. Tokrat je akcija potekala v Kopru na področju mestnega mandrača in pomolov, vidljivost pa je bila slaba, saj se je muljasto dno zaradi slabega vremena kmalu skalilo. Kljub temu so potapljači s smetmi napolnili pet-tonski kontejner na delovnem plovilu Hidra Koper.
Seks ostaja skrivnost
17. 10. 2000 00.00
Britanski znanstveniki so ponovno odprli razpravo, zakaj se pravzaprav nekateri organizmi, med njimi seveda tudi človek, razmnožujejo spolno. Evolucijski biologi se že dlje časa ukvarjajo s problemom, zakaj sta se sploh razvila različna spola - brezspolni organizmi se enostavno delijo na dva dela, zakaj se potem sploh "mučiti" s spolnostjo? Doslej je bila glavna hipoteza, da se s spolnim razmnoževanjem med dvema organizmoma iz genoma potomcev izločajo škodljive mutacije genov. Sedaj so po poročanju britanskega BBC, znanstveniki po preučevanju stopenj mutacij pri sorodnih vrstah to teorijo zavrnili. Brezspolni organizem se namreč bolj enostavno in hitreje razmnožuje. Možen vzrok smiselnosti spolnega razmnoževanja je lahko po tej teoriji torej v tem, da preprečuje smrtonosne mutacije v vrsti - del potomcev bo dobil "dobre gene" in jih širil, potomci s "slabimi" geni pa naj ne bi preživeli niti se razmnoževali. Če je ta hipoteza pravilna, potem bi moralo biti spolno razmnoževanje bolj smiselno od brezspolnega le pri večji možnosti mutacij genov. Tako so znanstveniki preučevali kolikšna bi morala biti stopnja mutacij za organizme, da bi se jim "izplačalo" spolno razmnoževati. Rezultati so pokazali, da so stopnje mutacij precej nižje od potrebnih, da pa se organizmi vseeno razmnožujejo spolno - torej teorija o škodljivih mutacijah ne more pojasniti razvoja spolov, je pisalo v reviji Science.
Amebe niso tako neumne kot izgledajo
29. 09. 2000 00.00
Znanstveniki so odkrili, da so enocelični organizmi sposobni odkriti najkrajšo pot skozi zapleteni labirint. To pomeni, da nekatera bitja, ki so na najnižji stopnji razvoja rastlinskega in živalskega sveta, kot na primer glive sluzavke in amebe, sploh niso tako primitivna, kot se je menilo doslej. Sluzavke, organizmi podobni amebam, so morale premagati labirint velikosti 30 kvadratnih centimetrov, kjer jih je na koncu čakala hrana. Sluzavka se lahko premika s tem, ko spreminja svojo obliko in ustvarja t.i. "psevdopodije". Toshiyuki Nakagaki iz raziskovalnega centra v Nagoji je postavil sluzavko v labirint iz želatinastega agarja, ki je imel štiri možne izhode. Hrano pa je postavil pred dva različna izhoda. Organizem se je odločil med dvema kosoma za tistega, ki mu je bil bližji in s tem pravzaprav rešil nalogo. Raziskavo so znanstveniki iz tega centra objavili v reviji Nature, kjer trdijo, da organizem menja svojo obliko zato, da bi lažje prišel do hrane in si tako povečal možnosti za preživetje.
Greenpeace zadovoljen
17. 08. 1999 18.21
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je v letošnjem letnem poročilu izrazila zadovoljstvo, ker se zanimanje in zaskrbljenost javnosti za okoljevarstvene zadeve povečujeta. V uvodu z naslovom Ko ljudje sodijo, je zapisano, da se je lani začelo novo obdobje v boju proti najbolj odgovornim multinacionalkam.
Solze in urin nosečnic preprečujejo okužbo z virusom HIV
27. 03. 1999 01.23
Ameriški raziskovalci so odkrili dolgoiskano beljakovinsko snov, ki preprečuje okužbo s povzročiteljem HIV. Znanstveniki so snov odkrili v urinu nosečnic. Ta snov, imenovana lisozim, nastaja tudi v solzah nosečnic, je sporočila Silvia Lee-Huang iz univerze v New Yorku.
Mars je bil nekdaj drugačen planet
10. 03. 1999 11.19
Če bi Mars Pathfinder na rdečem planetu pristal nekaj milijard let prej, bi priletel na popolnoma drugačen planet, morda celo na takšnega, na katerem bi bilo možno življenje, trdijo znanstveniki. Podatki, zbrani po misiji Pathfinderja leta 1997, projekta Mars Global Surveyor in misije Vikingi v 70. letih, kažejo, da je bilo podnebje na Marsu včasih bolj vlažno in toplejše. Zglajene stene, pogoste erozije in oblika razpok sten na mestih, kjer je pristal Pathfinder, kažejo na to, da je bila na Marsu nekoč voda, so zapisali v reviji Science. Po besedah Matta Golombeka, vodje projekta Pathfinder, je težko reči, koliko vode in kako dolgo je bila na tem planetu. ''Če - in to veliki 'če' - je tekoča voda bila stabilna, je to tisti dejavnik, ki je potreben za nastanek življenja.'' Oblike življenja na Marsu so bili verjetno primitivni enocelični organizmi, njihov obstoj pa bi lahko dokazali s preizkusi, s katerimi bi raziskali kemične ostanke, ki so jih pustili za seboj.
Usklajevanje z EU na področju industrijskega onesnaževanja - ena najtežjih nalog
15. 02. 1999 14.22
Vodja slovenske delegacije za pregled usklajenosti okoljske zakonodaje z evropsko, državni sekretar v ministrstvu za okolje Marko Slokar, je danes predstavil drugi sklop dvostranskih pregledov okoljske zakonodaje, ki je 8. in 9. februarja potekal v Bruslju. Ta se je nanašal na področja nadzora nad industrijskim onesnaževanjem in tveganja, kakovost zraka, gensko spremenjeni organizmi, kemikalije in hrup. Po Slokarjevih besedah je bil drugi del pregleda usklajenosti najbolj obsežen in zahteven. Splošna ocena je, da je Slovenija na tem področju že veliko naredila, veliko dela pa jo še čaka.
Končano besedilo predloga genskega zakona
02. 12. 1997 15.37
Na ministrstvu za znanost in tehnologijo so danes predstavili končno besedilo predloga zakona o genski tehnologiji, ki so ga na ministrstvu začeli pripravljati leta 1994. Besedilo, ki je usklajeno s smernicami Evropske unije, naj bi v roku enega meseca obravnavala in potrdila vlada, državni zbor pa naj bi ga predvidoma sprejel leta 1999.