osebno
Kučan ponovno pisal Mancinu
18. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je predsedniku italijanskega senata Nicoli Mancinu pred dnevi ponovno poslal pismo v zvezi s sprejemom zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki je v proceduri v senatu. V pismu med drugim izraža prepričanje, da bi bila velika škoda, če po izjemnih prizadevanjih demokratičnih sil v Italiji, in še posebej Mancina osebno, senat zaradi zapletene in dolgotrajne procedure ne bi utegnil sprejeti zakona pred pričetkom razprave o državnem proračunu.
Garrettu zlata medalja SV
16. 11. 2000 00.00
Slovenija je pri uresničevanju ocenjevalne študije o reformi slovenske obrambe, ki so jo skupaj pripravili ameriški in slovenski strokovnjaki, od septembra, ko je obrambni minister Janez Janša v Washingtonu dobil uradno kopijo tega dokumenta, že dosegla občuten napredek. To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izjavil generalmajor Joseph Garrett, vodja skupine, ki je pripravila omenjeno študijo. V zahvalo za njegovo delo, nasvete in osebno angažiranost pri projektu in spodbujanju ameriško-slovenskega sodelovanja na obrambnem področju je minister Janša generalmajorju Garrettu danes podelil zlato medaljo SV.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin
15. 11. 2000 00.00
V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.
Volitve v BiH
11. 11. 2000 00.00
V BiH potekajo tretje splošne volitve od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995. Nekaj več kot dva milijona volilnih upravičencev bo med 6000 kandidati iz 44 političnih strank, ene koalicije, treh list neodvisnih kandidatov ter šestimi neodvisnimi kandidati volilo poslance na vseh ravneh, v Republiki srbski pa bodo volili še predsednika in podpredsednika. V Srebrenici bodo potekale še občinske volitve, ki jih aprila niso izvedli, ker se do takrat še ni oblikovala občinska skupščina.
Ljubljanska županja sklenila obisk
09. 11. 2000 00.00
Delegacija ljubljanske mestne uprave in mestnega sveta, ki jo je vodila ljubljanska županja Viktorija Potočnik, je z uradnim sprejemom pri dunajskem županu Michaelu Haeuplu sklenila dvodnevni uradni obisk na Dunaju. Med pogovori sta Potočnikova in Haeupl ocenila uresničevanje posebnega sporazuma o sodelovanju med Ljubljano in Dunajem, ki je bil podpisan junija lani ob obisku dunajskega župana v slovenski prestolnici.
Ostan že 28. dan brez hrane
07. 11. 2000 00.00
Profesor na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet (FPP) Iztok Ostan že osemindvajseti dan vztraja pri svojem gladovnem protestu zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu. Kot so danes sporočili iz Odbora civilne iniciative za zakonitost visokošolskega študija, se je na Ostanovo stavko doslej odzval rektor ljubljanske Univerze in jim zagotovil, da bo danes s svojimi stališči v zvezi s tem obvestil javnost, z dekanom in tajnikom FPP doslej še niso uskladili stališč, dekan omenjene fakultete pa zatrjuje, da FPP za reševanje zapleta ni pristojna. Glavni odbor SVIZ so na Civilni iniciativi prosili, da prouči vse možne poti za uresničitev Ostanovih zahtev in končanje gladovnega protesta.
Drnovšek odgovoril Pahorju
06. 11. 2000 00.00
Predsednik LDS Janez Drnovšek je predsedniku ZLSD Borutu Pahorju poslal odgovor na njegovo današnje pismo, v katerem
Srečanje Kučana in Karničarja
30. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je slovenskemu ekstremnemu smučarju in
Strmoglavilo rusko letalo
26. 10. 2000 00.00
Nedaleč od meje med Gruzijo in Turčijo je včeraj strmoglavilo rusko vojaško letalo vrste iljušin Il-18. V nesreči je umrlo 86 oseb, med njimi osem otrok. Po prvih poročilih je letalo ruskega obrambnega ministrstva, zaradi slabega vremena trčilo v goro 25 kilometrov vzhodno od mesta Batumi ob Črnem morju.
Direktor družbe Railtrack ne bo odstopil
19. 10. 2000 00.00
Direktor zasebnega britanske železniške družbe Railtrack Gerald Corbett kljub nesreči vlaka, v kateri so v torek blizu Londona umrli štirje ljudje, 35 pa je bilo ranjenih, ostaja na položaju. Vodstvo podjetja, ki skrbi za infrastrukturo britanskih železnic, je na posebni seji zavrnilo ponujeni odstop direktorja, so davi sporočili iz družbe Railtrack. Predstavnik družbe Railtrack je večeraj priznal, da tiri na progi, kjer se je zgodila nesreča, "niso bili v dobrem stanju". V nesreči je na progi London-Leeds v bližini kraja Hatfield severno od Londona v ovinku iztiril hitri vlak s hitrostjo 184 kilometrov na uro. Corbett je že od leta 1997 direktor zasebne železniške družbe, ki je preko hčerinskega podjetja odgovorna tudi za varnost na železnicah. Corbett je v včerajšnji odstopni izjavi dejal, da je osebno prizadet ob novi tragediji na britanskih železnicah. Kot je dejal, sedaj misli predvsem na žalujoče svojce žrtev nesreče. "Gre za vprašanje moralnih načel, zato čutim dolžnost, da kot generalni direktor družbe odstopim," je še pojasnil Corbett. V zadnjih treh letih so bile v Veliki Britaniji tri večje železniške nesreče. Torkova nesreča hitrega vlaka se je zgodila približno leto dni po hudi železniški nesreči v Londonu, v kateri je umrlo 31 oseb. Družba Railtrack je tudi sporočila, da se preiskava vzroka nesreče osredotoča na morebitno okvaro na tiru.
Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.
Sporna vprašanja potrebno rešiti čimprej
19. 10. 2000 00.00
V posebni izjavi za 24ur je avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner včeraj poudarila, da Avstrija slovenskega vstopa v Evropsko unijo ne bo pogojevala, da pa bo kljub temu potrebno sporna vprašanja med državama rešiti čimprej, pri čemer je mislila na slovenski zakon o denacionalizaciji in vprašanje jedrske elektrarne Krško. Avstrijska ministrica je menila, da je o slovenskem zakonu o denacionalizaciji potrebno čimprej začeti dvostranske pogovore na strokovni ravni. Poudarila je, da se zato, ker je ta tema dvostranske narave, osebno zavzema za iskanje rešitve na dvostranski ravni, saj institut kolektivne krivde in dokazovanje lojalnosti v današnji evropski družbi nista sprejemljiva. Na vprašanje, ali se bo Dunaj, v primeru, da na pogovorih ne bi našli rešitve, obrnil na Bruselj, pa je dejala, da je vprašanje denacionalizacijskega zakona na nek način postavljeno v kontekst slovenskega približevanja EU, da pa ga je primerneje reševati na dvostranski ravni. Dunaj dvomi tudi o varnosti JE Krško, sicer pa se je avstrijska vlada v svojem programu zavzela za čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne. "Vprašanje JEK je potrebno rešiti," je dejala Ferrero-Waldnerjeva in dodala, da se bodo pogovori nadaljevali potem, ko bo skupina strokovnjakov EU za jedrsko varnost pripravila poročilo na podlagi seizmoloških raziskav na območju Krškega. Izrazila je pričakovanje, da bodo strokovnjaki poročilo pripravili do konca leta. Glede izidov nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa je ministrica dejala le, da za Dunaj ni pomembno, katera vlada je na oblasti, saj je vsaka demokratično izvoljena vlada primeren sogovornik.
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
Castro dobitnik Gadafijeve nagrade za človekove pravice
13. 10. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je letošnji dobitnik Gadafijeve nagrade za človekove pravice. "Nagrado je prejel zaradi junaške vloge v boju proti imperializmu", je sporočila Castrova kubanska Komunistična stranka. Castru je nagrado na skromni slovesnosti v Havani podelil stalni libijski predstavnik pri Združenih narodih Abuzeid Omar Dorda. Libijski voditelj Gadafi je omenjeno nagrado kubanskemu predsedniku podelil že leta 1998, vendar pa mu je osebno ni izročil. Višina nagrade ni znana, bodo pa nagrado namenili izgradnji politehnične šole v Dominikanski republiki. Po poročanju kubanskih medijev se je Castro zahvalil za nagrado in dejal, da "ceni dejanje človeka, za katerega so značilni pogum in svobodnjaški duh".
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Gigant SmithKline Beecham kupuje ameriški Block Drug
09. 10. 2000 00.00
Britanska farmacevtska družba SmithKline Beecham bo kupila ameriško farmacevtsko korporacijo Block Drug za 1,24 milijarde dolarjev. SmithKline Beecham je za odprodane navadne delnice družbe Block Drug ponudil 53 dolarjev za delnico. Privolitev za nakup družbe Block Drug je dala tudi večina delničarjev te korporacije. Korporacija Block Drug s sedežem v New Jerseyju izdeluje zobno pasto Sensodyne, zobne proteze Poli-Grip in druge izdelke za osebno nego. V minulem poslovnem letu, ki se je končalo konec marca, je podjetje prodalo za 864,3 milijona dolarjev svojih izdelkov. SmithKline Beecham bo z nakupom povečal ponudbo izdelkov za osebno nego. Lani je ta britanski gigant v svojih programih za osebno nego prodal za 4,1 milijarde izdelkov, kar je predstavljalo tretjino vse prodaje.
Samokritična nagrada za film V leru
05. 10. 2000 00.00
Slovenski celovečerni film V Leru je tudi na filmskem festivalu v Milanu, ki se je končal pred nekaj dnevi, osvojil priznanje - nenavadno, a pomembno nagrado. Imenuje se samokritična nagrada (Self Critic Award), filmu V leru pa jo je podelila neformalna žirija vseh režiserjev, ki so imeli svoje filme na festivalu in so se tega tudi osebno udeležili. Udeležba Burgerjevega celovečernega prvenca v tekmovalnem sporedu festivala v Milanu je bila za film že osemintrideseti festival po vrsti, omenjena nagrada pa že dvajseta, ki jo je osvojil.
Zagožen se je srečal s papežem
04. 10. 2000 00.00
Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen se je danes v Vatikanu udeležil splošne avdience pri papežu Janezu Pavlu II. in se nato z njim tudi osebno srečal. Zagožen se je svetemu očetu zahvalil za vso dosedanjo naklonjenost samostojni državi Sloveniji in ga zaprosil tudi za nadaljnjo podporo pri prizadevanjih Slovenije za enakopravno vključevanje v družino evropskih držav. Sinoči se je prvak SLS+SKD sestal na delovni večerji s predstavniki Slovencev, ki živijo v Rimu, so sporočili s sedeža omenjene stranke.
Napster na zveznem sodišču v San Franciscu
03. 10. 2000 00.00
Glasbena borza za izmenjavo datotek z glasbo Napster se pred zveznim sodiščem v San Franciscu v Kaliforniji bori za svoj obstoj. Ob današnjem začetku sodnega procesa je vplivno Združenje ameriške glasbene industrije zaradi kršitve avtorskih pravic zahtevalo takojšen umik spletne strani Napsterja.
Mednarodni festival Lutke 2000
28. 09. 2000 00.00
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) začenja sezono s premierama Kekca in "študijske" predstave igralke Iune Ornik na prvi dan tradicionalnega mednarodnega lutkovnega festivala, 2. oktobra. Selektorja festivala Lutke 2000, Saša Jovanovič in Blaž Lukan, ki napovedujeta festival kot pregled novih, sodobnih in svežih poetik lutkarskega ustvarjanja na pragu novega tisočletja, sta v tekmovalni in spremljevalni spored uvrstila 20 predstav osemnajstih ansamblov iz Slovenije in sedmih držav. Tik pred festivalom bo svoje dosežke pokazala še gledališka skupina Gledališča mladega sveta iz Leipziga, ki na delovni poti po Evropi te dni pripravlja svojo predstavo v LGL. Programsko direktorico LGL Barbaro Hieng Samobor veseli, da so se Kekca, prve predstave v sezoni s težiščem na "novih obdelavah klasike", lotili mlajši ustvarjalci: ob režiserju Saši Jovanoviču in Alešu Čaru - prirejevalcu besedila Josipa Vandota - še avtor glasbe Tomaž Grom. Predstavo o mitičnem otroškem junaku - "s humorjem, iznajdljivostjo in razbijanjem tabujev nam vliva voljo do življenja" - si je režiser Saša Jovanovič s sodelavci zamislil kot "spoj tradicije in sodobnosti". Kot akcijska žanrska predstava se ne izogiba ne "doti iz domače skrinje" ne močni filmski podobi junaka. Med vrsticami želi spregovoriti tudi o svetu današnjih odraslih. Da bi to dosegli, ustvarjalci novega Kekca - likovno ga je zasnovala Barbara Bulatovič - uporabljajo vsa izrazna sredstva sodobnega lutkovnega gledališča. Na malem odru, kjer od lanske sezone sodelavci LGL raziskujejo in se preizkušajo z avtorskimi projekti, bo Iuna Ornik (uro po koncu prve premiere) izvedla Lalanit - "burlesko za otroke". Na podlagi zgodbe o repi velikanki se je Ornikova, avtorica priredbe, likovne podobe in izvajalka - klovnesa v eni osebi, lotila predstave z jasnim hotenjem - otroke nasmejati. Ornikova je osebno naklonjena "revnemu gledališču", odrskemu izrazu, ki se pomaga s skromno scenografijo in kostumografijo, in kjer je najbolj pomembno, "kako povedati zgodbo na zanimiv način". Glasbeni sodelavec avtorice je Jože Šalej.
Podpis sporazuma o sodelovanju
24. 09. 2000 00.00
Pri brodu na reki Muri med Hotizo in Svetim Martinom na Muri so županih hrvaških občin Sveti Martin, Mursko Središče in Podturen ter slovenskih Lendava in Turnišče podpisali sporazum o sodelovanju na gospodarskem področju, v kulturi, turizmu, športu, lovu in ribolovu. Sporazum med drugim predvideva tudi prosto gibanje prebivalcev obeh držav na območju narodnega parka Mura na obeh straneh reke z osebno izkaznico. Formalno bi sporazum sicer veljal le, če bi ga potrdili vladi oziroma parlamenta obeh držav, kot tak pa pomeni poziv oblastem obeh držav, da prisluhnejo prebivalcem ob meji, rešijo težave in jim omogočijo prijaznejše življenje.
Ponovno o Robbovem vodnjaku
22. 09. 2000 00.00
Ministru za kulturo Rudiju Šeligi je strokovna komisija za prestavitev Robbovega vodnjaka poslala pismo, v katerem ga opozarja, da je "Robbov vodnjak v kritičnem stanju". Zato "obdržati ga na sedanjem mestu pomeni njegovo smrtno obsodbo". Pismo je danes medijem posredoval direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar.
Odstop generalnega direktorja PBS
19. 09. 2000 00.00
Generalni direktor Poštne banke Slovenije Albin Hojnik je v petek, 15. septembra poslal predsedniku nadzornega sveta Poštne banke Slovenije, d.d. Marku Cuku izjavo o sporazumnem prenehanju mandata generalnega direktorja Poštne banke Slovenije, d.d.
Kohl prvič po finančnem škandalu spet v nemškem parlamentu
12. 09. 2000 00.00
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl se je danes prvič po desetih mesecih udeležil zasedanja poslanske skupine Krščanskodemokratske in Krčanskosocialne unije (CDU/CSU). Kohl se zasedanj v parlamentu ni udeleževal od lanske jeseni, ko je finančni škandal pretresel njegovo stranko CDU. Politična rehabilitacija Kohla pa se je začela že na začetku tega meseca, ko so ga strankarski prvaki CDU povabili kot slavnostnega govornika na prireditev ob 10. obletnici združitve obeh Nemčij.
V ZDA razstava Nova dela nove Evrope - tudi Slovenija
11. 09. 2000 00.00
V ameriški zvezni državi Pennsylvania so na univerzi v Indiani konec tedna slavnostno odprli razstavo z naslovom Nova dela nove Evrope, na kateri s svojimi deli sodelujejo profesorji umetnostnih akademij iz Ljubljane, Sarajeva in Zagreba. Ljubljansko Akademijo za likovno umetnost zastopajo Jože Barši, Srečo Dragan, Marjetica Potrč, Lujo Vodopivec in rektor akademije Bogoslav Kalaš. Kalaš se je tudi osebno udeležil slovesnosti, skupaj s konzulom Republike Slovenije v Clevelandu Tonetom Gogalo.
UNICEF o izobraževanju deklic
08. 09. 2000 00.00
Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) v New Yorku je v skladu z Vrhom tisočletja priredil interaktivni forum o izobraževanju deklic, ki se ga udeležujejo soproge voditeljev držav udeleženk vrha tisočletja. Med približno 70 udeleženkami foruma je tudi soproga slovenskega predsednika Štefka Kučan. Razpravo na forumu je odprla soproga generalnega sekretarja ZN Nane Annan, ki je tudi častna predsednica. Izvršna direktorica UNICEF Carol Bellamy je v razpravi izpostavila skrb za osebno varnost in otroško delo kot dejavnika ki najpogosteje vplivata na to, da se deklice ne šolajo. Carol Bellamy je pred forumom dejala, da so temeljne pravice deklic in žensk kršene skozi različna obdobja njihovega življenja. Vendar ko je deklicam zanikano izobraževanje je s tem okrnjena njihova celotna življenska pot, zdravje, dohodek in priložnosti. Izobraževanje deklic je ena od glavnih prioritet UNICEF, kot tudi bistveni element zdravega razvoja neke družbe. Izobražene ženske so bolj zdrave ter vzgajajajo bolj zdrave in bolj izobražene otroke kot ženske, ki niso imele priložnosti za šolanje.
Huda prometna nesreča na Zaloški
08. 09. 2000 00.00
Na Zaloški cesti se je nekaj minut čez deveto zvečer zgodila huda prometna nezgoda. Udeleženi sta bili osebno in reševalno vozilo. Sopotnica v osebnem vozilu je hudo poškodovana.
Srečen pristanek tekmovalcev
02. 09. 2000 00.00
Druga skupina slovenskih olimpijcev, ki je z brniškega letališča v Avstralijo